Na vrata Agrokorja trkajo Todorićevi upniki iz davčne oaze na Karibih

Agrokor, lastnik Mercatorja, se je pred dnevi s konzorcijem zahodnoevropskih in hrvaških bank dogovoril o najetju 250 milijonov evrov posojila. Z njim želi potešiti vedno bolj nestrpne dobavitelje in utišati vse glasnejše informacije o stečaju Agrokorja v prihodnjih mesecih. 

Banke bodo to posojilo po Ramljakovih napovedih odobrile v kratkem. A nov denar nameravajo v Agrokor vložiti le pod enim pogojem – da bodo za vsakih novih sto milijonov evrov, ki jih bodo posodile Agrokorju, status prednostne terjatve v primeru stečaja koncerna v enakem znesku dobila tudi njihova posojila starejšega datuma. 

Konzorcij teh bank bo torej ob odobritvi novih 250 milijonov evrov posojila ob morebitnem stečaju Agrokorja prvi v vrsti tudi za poplačilo tistih 250 milijonov evrov, ki jih je koncernu posodil še pred 10. aprilom, ko je začel veljati posebni zakon, v javnosti znan kot "lex Agrokor". Da bodo tudi stari dolgovi dobili takšen status, bosta morala hrvaški sabor in vlada spremeniti zakon. S tem pa se še dodatno odpira tudi možnost, da vsi preostali upniki, ki ne bi bili vključeni v sporazum o financiranju, tožijo hrvaško državo.

Zakaj bodo Rusi potegnili kratko

Ti dogovori so v zadnjih dneh razburili dve največji upnici Agrokorja, Sberbank in VTB, prav tako pa tudi njunega največja lastnika – rusko državo. Z novim manevrom, ki ga je Ramljak danes popoldne tudi uradno razkril javnosti, bi namreč najkrajšo potegnili Rusi. 

Agrokor dvema bankama skupaj dolguje 1,6 milijarde evrov. Gre za dolg, ki ob morebitnem stečaju Agrokorja ne bo imel statusa prednostne terjatve. Po "lex Agrokorju" imajo lahko takšen status le posojila, ki so jih banke odobrile po 10. aprilu. 

Z novo shemo se krepko poslabšuje položaj ruskih bank ob morebitnem stečaju Agrokorja, o katerem se na Hrvaškem vse glasneje govori.

Katere banke bodo sodelovale v konzorciju, o katerem je včeraj govoril Ramljak, za zdaj ni znano. Ob Sberbank in VTB so največji bančni upniki Agrokorja še Erste, Raifeissen Bank, Zagrebačka banka, ki je v lasti Unicredita, in Privredna banka Zagreb, ki je del italijanske skupine Intesa San Paolo. Konec lanskega leta pa je Ivica Todorić zaradi preslabih pogojev zavrnil ponujeno posojilo štirih mednarodnih bank: BNP Paribas, Credit Suisse, Goldman Sachs in JP Morgan.

Preberite še:

Od danes Agrokorjeve družbe pod nadzorom sodišča, česa ne smejo več početi # foto 

Kako so Rusi matirali Todorića

Zahtevajo jamstva hrvaške države

Tudi zato ne preseneča, da v Sberbank zahtevajo drugačen dogovor. Agrokorju so pripravljeni odobriti nova posojila le, če bo za obstoječi dolg koncerna do banke jamčila država. To zahtevo je v zadnjih dneh jasno ponovil predsednik uprave Sberbank Herman Gref.

V Sberbank so pripravljeni Agrokorju odobriti nova posojila le, če bo za obstoječi dolg koncerna do banke jamčila država. Foto: Reuters "Agrokorja ne bomo več financirali, dokler ne bo dogovora s hrvaško vlado. Če je vlada sprejela odgovornost za upravljanje družbe, naj prevzame odgovornost za ta dolg in zanj jamči. Če tega niso pripravljeni, potem naj družba spet posluje po tržnih zakonih," je bil jasen Gref, ki velja za enega od zaupnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina. 

Danes se je Grefov namestnik Maksim Poletaev sestal s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. "Smo v pogovorih. Novo financiranje bo. Pogajanj ne bomo vodili na cesti ali javno," je po sestanku dejal premier. 

Prodaja helikopterja in jahte le fasada

A v Sberbank, katere izpostavljenost do Agrokorja presega milijardo evrov, izgubljajo potrpljenje, najbolj z Ramljakom, ki je po Grefovih besedah "nekompetenten". 

Že pred časom sta Sberbank in VTB zahtevali, da ima status prednostne terjatve tudi sto milijonov evrov vredno posojilo, ki sta ga Agrokorju odobrili februarja, dva meseca pred začetkom veljavnosti "lex Agrokor". Ramljak ju je zavrnil, češ da mora s tem soglašati stalni upniški odbor, ki pa se bo oblikoval šele julija ali avgusta.

"Formalne zahteve (Sberbank, op. a.) za državno jamstvo ni bilo. Sestanek je bil ploden in odkrit. Pogovarjali smo se o novem modelu financiranju. Hitro bomo vedeli, kakšno bo njihovo stališče. Želim, da se pridružijo konzorciju bank, ki bo financiral Agrokor," je danes izjavil Ramljak. 

Z novim manevrom, ki ga je Ramljak danes popoldne tudi uradno razkril javnosti, bi najkrajšo potegnili Rusi. Foto: STA , Zadnje novice iz Agrokorja lahko skrbijo tudi druge upnike, predvsem imetnike obveznic. Nekateri od teh naj bi že razmišljali o vložitvi tožbe proti Agrokorju. 

To potrjuje informacije, da v ozadju nekaterih javnosti všečnih manevrov - kot je recimo napovedana prodaje helikopterja in jahte v lastništvu Agrokorja, ki ju je uporabljal Ivica Todorić – že teče silovit spopad med upniki, ki so očitno vse bolj prepričani o stečaju. 

Dopis francoske banke: iz Agrokorja ni informacij

Da je v vrstah mednarodnih upnikov Agrokorja čutiti vse več nervoze, je razvidno tudi iz dokumenta, ki smo ga pridobili na Siol.net. Gre za dopis, ki ga je francoska banka BNP Paribas, eden od večjih bančnih upnikov Agrokorja, poslala imetnikom za 50 milijonov evrov kuponskih obveznic, ki kotirajo na Kajmanskih otokih, davčni oazi na Karibih. Dokument razkriva, da:

• so upniki nezadovoljni s pomanjkljivimi informacijami, ki jih dobivajo iz Agrokorja.
  
  Iz dopisa je tako razvidno, da so iz Agrokorja šele dva tedna po Ramljakovem imenovanju banke, ki so organizirale izdaje različnih obveznic, obvestili, da bodo zapadla plačila obveznosti podvržena "Lex Agrokor".
   
• da v BNP Paribas, ki je ena večjih bančnih upnic Agrokorja, še več tednov po Ramljakovem prihodu niso vedeli, ali koncern dejansko že izpolnjuje pogoje za stečaj ali ne. "Opravljamo poizvedbe pri izdajatelju," so imetnikom obveznic sporočili iz BNP Paribas. Iz Agrokorja so pred tem prejeli le elektronsko sporočilo, poslano večji skupini prejemnikov.
   
• da Agrokor 50 milijonov evrov obveznic zelo verjetno ne bo poplačal do 8. avgusta, ko zapadejo v plačilo. V BNP Paribas so namreč njihove imetnike pozvali, naj jih pooblastijo za nadaljnje ukrepe.

Preberite še:

Razkriti vrtoglavi dolgovi Agrokorja 

Mercatorjevi revizorji: Notranji nadzor je pomanjkljiv

Todorićeva skrivnost s Kajmanskih otokov

Gre sicer za enega od poslov Ivice Todorića, lastnika in nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave Agrokorja, ki je še danes zavit v tančico skrivnosti. 

Teh obveznic namreč uradno ni izdal Agrokor, ampak podjetje Aquarius + Investments, registrirano v Luksemburgu. To je hkrati hrvaškemu koncernu odobrilo posojilo v višini 50 milijonov evrov, ki je zavarovano z jamstvi njegovih hčerinskih družb: Agrokor-Trgovine, Jamnice, Konzuma, PIK Vinkovci, Zvijezde in Sarajevskega Kiseljaka. 

Kuponska obrestna mera teh obveznic znaša 5,25 odstotka, kar je krepko manj kot pri nekaterih drugih obveznicah, ki jih je izdal Agrokor.

Zakaj je Agrokor ločeno, v razmeroma nizkem znesku in na prikrit način izdal obveznico, ki drugače od drugih vrednostnih papirjev koncerna kotira na borzi na Kajmanskih otokih, nikoli ni bilo znano. Odgovor na to vprašanje bi lahko morda ponudila seznam prvotnih imetnikov obveznic, ki ni javen, in čas izdaje. 

To finančno operacijo je namreč Todorić izpeljal avgusta 2014 – tik po tem, ko je Agrokor že postal večinski lastnik Mercatorja, s položaja pa so odstopili dotedanji člani nadzornega sveta največjega slovenskega trgovca.

Todorić kot nekoč Šrot?

Ob finančnem potapljanju Agrokorja je trenutno najbolj aktualno vprašanje, koliko družb iz poslovnega sistema lahko potegne s seboj. Poročali smo že, da je Todorić v zadnjih letih tesno prepletel denarne tokove Agrokorja in njegovih hčera, ki so jamčile za obveznosti matične družbe. 

Boško Šrot je pred odhodom iz Pivovarne Laško finančno izčrpaval družbe v njeni skupini. Foto: STA , Že v petek so tako v Ledu razkrili, da so na zadnji dan lanskega leta Agrokorju odobrili jamstva v skupni višini 2,4 milijarde evrov. Pri tem je pomenljivih več dejstev:

1. Da podatka o višini Ledovih jamstev do zdaj ni bilo mogoče zaslediti v poslovnih izkazih in bilanci družbe za zadnje trimesečje, čeprav družba kotira na borzi.
    
2. To pritrjuje ugibanjem, da utegne dejanski obseg povezanih poslov med Agrokorjem in hčerami priti na plano šele v naslednjih dneh – na skupščinah družb iz poslovnega sistema Agrokor. 
    
3. Da je Ledo jamstva odobril na zadnji dan leta 2016, ko je Todorić že dobro vedel, da je Agrokor v velikih težavah. Le dva dni pozneje mu je mednarodna bonitetna agencija Moddy's znižala kreditni rating.
    
4. Znesek jamstev, ki jih je odobril Ledo (2,4 milijarde evrov) kar za šestnajstkrat presega vsoto vrednosti vseh delnic družbe na zagrebški borzi (146 milijonov evrov), s katerimi je bilo trgovanje zaustavljeno sredi aprila (tako kot z ostalimi delnicami Agrokorjevih družb). Gre za znesek, ki je enak vsoti vseh sredstev Leda na zadnji dan leta 2016.

To krepi špekulacije, da se je Ivica Todorić reševanja svojega imperija že v mesecih pred svojim odhodom lotil na podoben način, kot je to spomladi leta 2009, a v precej manjšem obsegu, počel Boško Šrot – s finančnim izčrpavanjem družb iz svojega poslovnega sistema. Na prihajajočih skupščinah bo sicer Ramljak temeljito prevetril tudi sestave nadzornih svetov Agrokorjevih hčera.