Kakovost trga dela v Sloveniji nižja od povprečja OECD

Trg dela v Sloveniji je še vedno na slabšem v primerjavi z letom 2008. Za povprečjem OECD zaostajamo po količini delovnih mest in njihovi kakovosti. Za boljšega od OECD se trg dela v Sloveniji izkaže pri vključenosti.

OECD pričakuje, da se bo delež zaposlenosti v Sloveniji dvigoval tudi v prihodnje. Vseeno bo ta glede na napoved OECD ostal eno odstotno točko pod povprečjem OECD.

OECD pričakuje, da se bo delež zaposlenosti v Sloveniji dvigoval tudi v prihodnje. Vseeno bo ta glede na napoved OECD ostal eno odstotno točko pod povprečjem OECD. Foto: Bojan Puhek

Poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD Employment Outlook beleži različne rezultate na trgu dela in tako ocenjuje prednosti in slabosti trga dela v posameznih članicah. Med sabo primerja trge dela v državah glede na količino delovnih mest, kakovost delovnih mest in njihovo vključenost (delež zaposlenih v skupini z podpovprečnimi prihodki, razlike med spoloma in vključenost ranljivih skupin prebivalcev na trg dela).

Brezposelnost v Sloveniji še vedno nad ravnjo pred finančno krizo

Medtem ko se je delež brezposelnih na ravni OECD v prvem četrtletju leta 2017 po desetih letih skoraj spustil na predkrizno raven, je brezposelnost v Sloveniji slabe tri odstotne točke višja kot konec leta 2008. Slovenija je po deležu brezposelnih padla pod raven OECD povprečja leta 2011 in začela zmanjševati razliko v letu 2014. Glede na predvidevanja OECD se bomo konec leta 2018 povprečju OECD približali na slabe pol odstotne točke.

 

Po količini delovnih mest Slovenija zaostaja za povprečjem OECD

Delež zaposlenih glede na število delovno sposobnih prebivalcev je v Sloveniji dobro odstotno točko nižji od povprečja OECD, kar Slovenijo v primerjavi s preostalimi članicami uvršča tik nad spodnjo tretjino držav članic. Slabši v primerjavi s povprečjem OECD smo tudi pri stopnji brezposelnosti, ta je dobri dve odstotni točki višja od povprečja OECD.

Slovenija je nad povprečjem OECD le glede na delež zaposlenih za poln delovni čas, a smo pri deležu zaposlenih za poln delovni čas vseeno v spodnji polovici članic OECD.

Tudi na področju kakovosti delovnih mest pod povprečjem OECD

Kakovost delovnih mest se je med krizo v Sloveniji poslabšala. V kategoriji kakovost delovnih mest je Slovenija pod povprečjem OECD v dveh od treh kazalnikov. Kakovost zaslužka oziroma bruto urna postavka, prilagojena glede na neenakost med spoloma, je v Sloveniji 12 odstotkov nižja od povprečja OECD, kar Slovenijo uvršča v spodnjo polovico članic.

Slabši smo tudi pri deležu zaposlenih, ki so na delovnem mestu preobremenjeni. Delež preobremenjenih je v Sloveniji sedem odstotnih točk višji od OECD-povprečja, kar Slovenijo uvršča med najslabšo tretjino članic OECD. Izmed 33 članic, za katere so razpoložljivi podatki, jih ima šest večji delež preobremenjenih zaposlenih od Slovenije.

V Sloveniji je zaradi brezposelnosti manjši pritisk na znižanje plač, kot je ta v povprečju v območju OECD. Kljub glede na OECD podpovprečnemu pritisku na znižanje plač je ta nižji kot v Sloveniji v 21 od 35 članic OECD, za katere so zbrani podatki.

Slovenski trg dela se je polariziral med letoma 1995 in 2015, ko so se zaposlitve v skupini služb s srednjo usposobljenostjo začele umikati tako skupini služb z nizko usposobljenostjo kot razredu služb z visoko usposobljenostjo. Slovenski trg dela se je polariziral med letoma 1995 in 2015, ko so se zaposlitve v skupini služb s srednjo usposobljenostjo začele umikati tako skupini služb z nizko usposobljenostjo kot razredu služb z visoko usposobljenostjo. Foto: Vid Ponikvar Slovenija se izkaže pri vključenosti v trg dela

Slovenija je boljša od povprečja OECD v dveh od treh kategorij vključenosti v trg dela. V Sloveniji je manjši delež zaposlenih z nizkimi prihodki, ta je skoraj dve odstotni točki pod povprečjem OECD. V samem vrhu članic OECD je Slovenija pri neenakosti med spoloma. Ta je dobrih deset odstotnih točk pod povprečjem OECD. Manjšo razliko med spoloma lahko najdemo v dveh članicah OECD, na Finskem in v Latviji.

Pod povprečjem OECD je Slovenija glede na zaposlenost v ranljivih skupinah. Kljub manjšemu izboljšanju v zadnjih letih luknja pri zaposlenosti starejših ostaja. Ta je večja od povprečja OECD, ker je pri nas starostna meja upravičenosti do pokojninskih ugodnosti najnižja v OECD. V Sloveniji so se po OECD zadnje desetletje povečale razlike v zaposlenosti mater in mladih. Tako se Slovenija, v želji preprečevanja slabšanja zaposlenosti v ranljivih skupinah, spopada z izzivom boljše integracije socialne podpore in vzpodbud za zaposlovanje.

Komentarji

1
  • nisemhlapec / 16.06.2017. ob 14:15

    Rabimo gradbenike,šlosarje,mehanike in druge kvalificirane delavce.Ni jih. Imamo pa vagone komercialistov,pedagogov,zgodovinarjev in logistov,ki jih nihče ne potrebuje.Razen šolniki,da obdržijo službe.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.