Tri področja, ki bodo krojila usodo Sloveniji v 2017

Tri področja, ki bodo krojila usodo Sloveniji v 2017
Foto: Thinkstock

V letu 2017 bodo za Slovenijo posebej pomembna tri področja: trg dela, investicije v gospodarstvu in plačni sistem v javnem sektorju. Pomenijo največjo priložnost, največji izziv in največje tveganje za slovensko gospodarsko rast v 2017.

Na Inštitutu za strateške rešitve smo tudi letos pripravili napoved investicijskega okolja v Sloveniji in v sosednjih državah na Zahodnem Balkanu.

Naše ocene pripravimo s pomočjo lastnih modelov, ki temeljijo tudi na 34 spremenljivkah. Pokazalo se je, da bodo tri področja v letu 2017 še kako pomembna za Slovenijo: trg dela, investicije v gospodarstvu in plačni sistem v javnem sektorju. Pomenijo največjo priložnost, največji izziv in največje tveganje za slovensko gospodarsko rast v 2017.

Preden si ta tri podrobneje pogledamo, zelo na kratko o Sloveniji in njenem odnosu s sosedami na Zahodnem Balkanu: to so za nas izjemno pomembni trgi. Ne samo, da tja izvozimo skoraj dve tretjini zneska, kot ga na naš najpomembnejši trg, v Nemčijo. Balkanske države so tudi naše tekmice, ko gre za pridobivanje tujih poslov in investicij.


Morda vas zanima še:

 


 

 

 

Največja priložnost Slovenije v 2017: sprejem ukrepov za povečanje zaposlovanja

Kar zadeva trg dela, lahko Slovenija v novo leto zakoraka optimistično. Po skoraj desetletju visoke brezposelnosti, ki jo je sprožil gospodarski zlom leta 2008, se razmere počasi izboljšujejo. To priznavajo tudi sicer strogi ekonomisti Evropske komisije.

V svoji zadnji napovedi so med drugim ugotovili, da se je slovenska brezposelnost leta 2016 spustila na 8,4 odstotka. Kot kaže, se bo pozitivni trend nadaljeval tudi v letu 2017, saj naj bi po napovedih Bruslja stopnja brezposelnosti padla na 7,7 odstotka. Brezposelnost je seveda samo ena plat zgodbe.

Vendar je pozitivna tudi druga plat, saj se v Sloveniji počasi zvišuje stopnja zaposlenosti. V pravkar izteklem se letu se je povečala za 1,1 odstotka in če imajo v Bruslju prav, bo rasla tudi v letu 2017,  in sicer za 0,9 odstotka. Raste tudi število prostih delovnih mest v Sloveniji. V tretjem četrtletju 2016 jih je bilo v Sloveniji 12 tisoč ali 170 več kot v četrtletju poprej.

Po skoraj desetletju visoke brezposelnosti, ki jo je sprožil gospodarski zlom leta 2008, se razmere v Sloveniji počasi izboljšujejo. Po skoraj desetletju visoke brezposelnosti, ki jo je sprožil gospodarski zlom leta 2008, se razmere v Sloveniji počasi izboljšujejo.

Ti spodbudni trendi so priložnost, da se Slovenija loti bolj dolgoročnih problemov na trgu dela. Ogenj je pogašen, zdaj je čas za obnovo, prenovo in zaščito pred naslednjim požarom. Še zmeraj namreč zaostaja zaposlovanje mladih in starejših delavcev.

Stopnja zaposlenosti oseb, starih med 55 in 64 leti, je zgolj 35 odstotkov, vsak tretji brezposelni pa je starejši od 50 let, kar Slovenijo že vrsto let opozarja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Med mladimi je brez službe vsak peti (20,6 %), kar spodbuja množično izseljevanje bodočih podjetnikov, inovatorjev in raziskovalcev iz Slovenije.

Tako našo domovino letno zapusti okoli štiri tisoč mladih. Dodaten izziv je dolgotrajna brezposelnost, saj je v Sloveniji (po podatkih OECD) kar polovica iskalcev zaposlitve brez dela več kot leto dni, tretjina pa že več kot dve leti.

Sklep je na dlani – Slovenija potrebuje ukrepe za zaposlovanje starejših, mladih in dolgotrajno brezposelnih. Res je, država se je tega izziva v 2016 uradno že lotila. Sprejela je tri pomembne dokumente, in sicer listini Za dostojno delo in Starejši in trg dela v Sloveniji ter Belo knjigo o pokojninah. A je prostora za izboljšave še veliko in Slovenija jih potrebuje že v 2017, ne pa v 2018 ali 2019.



Največje tveganje v 2017: brez sprememb bo Slovenija premalo investirala

Ne da se dovoljkrat ponoviti – Slovenija je majhno in odprto gospodarstvo. Malo bolj slikovito: slovensko gospodarstvo je kot čoln na širnem oceanu svetovnega gospodarstva pod vplivom globalnih tokov in vetrov (kar pa seveda ne pomeni, da vešč krmar čolna ne bi mogel voditi).

Pa še nečesa ne smemo pozabiti – slovenski čoln še zdaleč ni edini. Podobnih čolnov je še veliko in vsi med sabo tekmujejo, pa če gre za to, kdo bo prvi prispel na želeni cilj, ali pa za to, kdo bo iz tega pregovornega oceana potegnil večje bogastvo. Zato je še kako primerno, da se Slovenke in Slovenci primerjamo z drugimi.

V zadnjih letih smo nevarno zaostali zlasti na enem področju – investicijah. Če se vrnemo k prispodobi čolna, v Sloveniji smo se v zadnjem času toliko kregali o smeri, kamor želimo obrniti krmilo, da smo pozabili, da je treba čoln tudi vzdrževati in nadgrajevati. Druge države te napake niso storile.

To pokaže Svetovno investicijsko poročilo, ki ga je tudi v 2016 spet enkrat pripravila Konferenca Združenih narodov za trgovino. Na svetovni ravni so se investicije v letu 2015 povečale za 40 odstotkov in dosegle najvišjo raven po letu 2008. Italija in Nemčija, pomembni trgovinski partnerici Slovenije, sta se celo znašli na seznamu dvajsetih držav, ki so v letih 2014 in 2015 veljale za najboljše gostiteljice za tuje neposredne investicije.

V zadnjih letih smo nevarno zaostali zlasti na enem področju – investicijah. V zadnjih letih smo nevarno zaostali zlasti na enem področju – investicijah. Foto: Thinkstock

In pri nas? Stanje vhodnih in izhodnih investicij v Sloveniji je bilo v letu 2015 še nekoliko nižje kot poprej. Investicije v Slovenijo so v 2015 predstavljale 25,7 odstotka BDP, 12,5 odstotka BDP pa so znašale slovenske investicije v tujino. Oboje je krepko pod evropskim povprečjem (49,6 % BDP za vhodne investicije 49,6 % BDP in 56,4 % BDP za izhodne). Slovenija zaostaja tudi za svetovnim povprečjem.

Glavne ovire za investicije ostajajo tog trg dela, visoko obdavčeno delo (stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji se zadnja leta sicer vztrajno nižajo zaradi vpliva izrazitejše rasti produktivnosti dela), slabša delovna etika, vmešavanje politike v gospodarstvo in nespoštovanje načel pravne države. Vse to izpostavlja tudi Svetovni gospodarski forum v svojem Globalnem indeksu konkurenčnosti.

Če bo Slovenija želela držati korak s tekmicami in investitorje prepričati, da je njeno investicijsko-poslovno okolje privlačnejše in stabilnejše od konkurence, bo morala spodbuditi inovacijske aktivnosti podjetij, zlasti malih, ki delujejo v storitvenih dejavnostih. V Sloveniji je namreč v storitvenem sektorju inovacijsko aktivnih 43,8 odstotka podjetij, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 46,8 odstotka.

V naši neposredni bližini na primer Madžarska in Avstrija veliko vlagata v privabljanje investicij. Madžarska je sredi novembra 2016 v parlamentarno proceduro vložila nov paket davčnih sprememb, usmerjenih v nadaljnjo razbremenitev gospodarstva in večanje konkurenčnosti madžarskega gospodarstva.

Avstrija pa gradi tuje neposredne investicije med drugim tudi z nizko povprečno efektivno davčno stopnjo (22,4 %) in t. i. skupinsko obdavčitvijo (poslovne skupine s sedežem v Avstriji lahko torej uveljavljajo davčne olajšave za izgube, ki jih ustvarijo hčerinska podjetja v tujini).



Največji izziv Slovenije v 2017: reforma plač v javnem sektorju

Pravkar izteklo se leto je odprlo stare rane slovenskega javnega sektorja. Stavka zdravnikov je trajala praktično ves november 2016, začasna prekinitev 21. novembra pa je prej obliž kot resno zdravljenje (po dogovoru med vlado in Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov bo premor trajal vsega dva meseca, do 23. januarja 2017).

Zahtevi o izstopu zdravnikov iz enotnega sistema plač, ki bi lahko povzročila kaos v javnem sektorju, vlada še vedno ni naklonjena. Zahtevi o izstopu zdravnikov iz enotnega sistema plač, ki bi lahko povzročila kaos v javnem sektorju, vlada še vedno ni naklonjena. Foto: Ana Kovač

Zdravniki in vlada so sicer res dosegli konsenz glede potrditve standardov in normativov iz zdravniške Modre knjige, s čimer bo doseženo povprečje števila zdravnikov na tisoč prebivalcev v državah članica EU. Sprejet je bil tudi dogovor o nagrajevanju tistih zdravnikov, ki presegajo normative. A bi sklenjeni dogovor v letu 2017 predstavljal dodatnih 40 milijonov evrov stroška za državno blagajno.

Zahtevi o izstopu zdravnikov iz enotnega sistema plač, ki bi lahko povzročila kaos v javnem sektorju, vlada še vedno ni naklonjena, a je tudi glede tega pričakovati nadaljnja pogajanja v letu 2017. Vlada se bo še naprej pogajala tudi s sindikati javnega sektorja, ki zahtevajo dvig plač najslabše plačanim zaposlenim v javnem sektorju, spremembe glede plačila regresa in nagrajevanja.

Pogajanja in stavke sindikatov so v letu 2016 razkrile, da je treba nadgraditi obstoječi plačni sistem, ki je bil močno prizadet tudi zaradi varčevalnih ukrepov. Ob tem se je treba zavedati, da bi odhod zdravnikov iz javnega sistema sprožil val zahtev po odhodu še drugih skupin. To pa bi pomenilo konec obstoječe ureditve.

Zadnje po mnenju vlade na maso plač sicer ne bi vplivalo, bi pa zagotovo vneslo negotovosti v sistem in močno zamajalo zaupanje v javne službe in celotni javni sektor, kar bi lahko sprožilo nove stavke in proteste. Izključiti ne gre niti možnosti družbenih nemirov in zahtev po odstopu vlade.

Manj brezposelnih, torej gospodarska rast

Toliko težje je razmišljati o prihodnosti, ker niti sedanjosti ne poznamo – vsaj, kar zadeva ekonomske podatke. Čeprav je Statistični urad eden od hitrejših v EU, pa tudi pri nas traja več mesecev, da sploh postane jasno, s kakšno hitrostjo raste gospodarstvo. Tako bomo morali počakati še do konca februarja, da bo objavljen podatek o velikosti in rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP).

Lahko pa ugibamo. Pomagamo si lahko z dejstvom, da so nekateri statistični podatki bolj ažurni in ti dajejo prvi signal, kako kaže zdravju gospodarstva – v prvi vrsti gre za število brezposelnih, kjer je podatek za pretekli mesec objavljen kmalu po začetku novega. Konec decembra je torej že bilo znano, koliko brezposelnih je v Sloveniji bilo oktobra in novembra 2016. Imamo torej podatke za dva meseca od skupaj treh, ki tvorijo zadnje četrtletje leta. To pa je dovolj, da ocenimo pravkar končano sedanjost (december 2016).

V angleščini takšnemu napovedovanju  pravijo "nowcasting" (po vzoru z napovedovanjem prihodnosti, "forecasting"). Eno od najpogostejših tehnik izračuna je razvil ameriški ekonomist Eric Ghysels. Če uporabimo njegove metode, dobimo oceno, da je slovensko gospodarstvo v četrtem četrtletju 2016 zraslo za 0,9 odsotka glede na predhodno četrtletje (prava vrednost je najverjetneje med 0,5 % in 1,4%).
 

Metodologija napovedi ISR

Inštitut za strateške rešitve (ISR) je že peto leto zapored ocenil, kakšno bo investicijsko okolje v Sloveniji in v sosednjih državah v regiji. Ocena investicijskega okolja (model za strateško predvidevanje političnih, ekonomskih in družbenih trendov) je v celoti plod lastnega razvoja. Izhaja iz predpostavke, da na okolja, v katera podjetja investirajo, vplivajo družbeni in politični dejavniki. Posledično ocena v prvi vrsti upošteva politične in družbene dejavnike, v drugi pa tudi ekonomske in finančne. Metodologija izhaja iz ugotovitve, da je politika tista, ki vpliva na trge. 

Naša dvodelna analiza združuje kvantitativne in kvalitativne metode ter tako omogoča preprosto in zanesljivo primerjavo različnih investicijskih okolji. Prvi del ocene temelji na 34 spremenljivkah, ki so združene v pet osrednjih indikatorjev (politika, vladavina prava, gospodarsko-družbeni pogoji, investicijske ovire in varnostna situacija). Drugi del ocene analizira spremenljivke po skupinah negotovosti. Ocene pripravlja tim analitikov, ki ga vodi Maja Bratuša.

 

Dr. Jure Stojan je direktor raziskav in razvoja pri Inštitutu za strateške rešitve.

Sorodne vsebine

Komentarji

2
  • stanly / 03.01.2017. ob 10:25

    poslovni model sedanje vlade vodi SLO v zanesljivi bankrot

  • stanly / 03.01.2017. ob 12:01

    zakaj neki vlada ne angažira res prave strokovnjake in resnično sposobne ljudi, da ji končno nekdo pove kaskšne neumnosti počne in se zraven še hvali...

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.