Torek, 23. 2. 2016, 9.09
7 let, 1 mesec
Medsebojni odnosi na delovnem mestu so se v Sloveniji drastično poslabšali
Obremenjenost zaposlenih v Sloveniji se povečuje, drastično pa se poslabšujejo medsebojni odnosi na delovnem mestu. Kaj je vzrok za to?
Primerjali smo, kako se je v zadnjih desetih letih spremenila kakovost delovnega okolja. Ta se glede na pojavnost obremenitve oziroma stresa na delovnem mestu meri z indeksom preobremenjenosti delovnega mesta.
Bolj obremenjeni od delavcev v Sloveniji so le grški, španski in madžarski delavci, najmanj stresa na delovnem mestu pa občutijo zaposleni na Irskem, Danskem in Finskem.
Najbolj se je obremenitev zmanjšala delavcem na Češkem, v Nemčiji in na Portugalskem. Zanimivo je, da se je obremenjenost kljub krizi v polovici primerjanih držav zmanjšala, v polovici pa povečala.
"Šefi dobro vedo, komu lahko naložijo še več dela. Tisti delavec, ki delo dobro opravi, ga dobi še več. Nekoč so vsi nekaj delali, danes pa posamezniki dobivajo bistveno več nalog kot prej," pravi Bensa, ki je tudi delovna terapevtka v psihiatrični bolnišnici v Begunjah.
Zaradi velike brezposelnosti marsikateri delavec raje potrpi, stisne zobe in delo opravi. Dokler v večini primerov ne pregorijo, opozarja Bensa, ki ji je letošnji Bob leta podjetnika Iva Boscarola izjemno všeč. Ta govori o tem, da Slovenci oprostijo vse, le uspeha ne.
"Bob leta je odgovor na to, da smo Slovenci pripravljeni delati še bolj trdo. A tako kot v zasebnem življenju si moramo znati postaviti meje tudi v službi," pove Bensa, sicer se nam lahko delo obrne v škodo zdravja in prostega časa.
Od tega sta slabi dve tretjini delavcev pod hudim časovnim pritiskom, k čemur najbolj pripomorejo dolg delovnik, visoka intenzivnost dela in neprilagodljivost delovnega časa. Lani je bilo takšnih delavcev 3,3 odstotne točke manj kot pred krizo. A Slovenija se kljub temu uvršča na drugo mesto po številu zaposlenih, ki delajo pod časovnim pritiskom, takoj za Grčijo. Najmanj časovnega pritiska čutijo Finci.
Z najvišjimi zahtevami na delovnem mestu se srečujejo Grki in Španci. Zahteve na delovnem mestu so se v zadnjem desetletju najbolj povišale v Španiji in na Nizozemskem.
Šest odstotkov manj delavcev kot pred krizo je v Sloveniji izpostavljeno fizičnim obremenitvam za zdravje. Hrupu, vibracijam, visokim ali nizkim temperaturam in težaškemu delu je izpostavljeno 41 odstotkov delavcev. Zmanjšanje gre verjetno v veliki meri pripisati občutnemu upadu gradbenega sektorja.
V krizi se je dostop do delovnih virov v službi povečal v le treh primerjanih državah. Dostop do internih izobraževanj se je prav tako zmanjšal v treh državah.
"Sistem prekarnih zaposlitev in zaposlitev za določen čas Slovenca sili v to, da se pri svojem delu maksimalno dokazuje, sicer ga bo zamenjal boljši od njega. Tu nastopita zavist in rivalstvo, ki izjemno poslabšujeta medsebojne odnose. Zaradi vse večje preobremenjenosti za pogovor preprosto ni več časa. Ta je izvedljiv le pri team buildingih, a to je običajno privilegij vodilnih delavcev," še sklene psihoterapevtka Bensa.
Medsebojni odnosi po krizi so se izboljšali le na Portugalskem in v Grčiji. Prijateljskih odnosov na delovnem mestu in zaupanja težav sodelavcem je torej vse manj.