Ali EU lahko postane neodvisna od ruskega plina?

Zmanjšanje odvisnosti Evrope od ruskega plina je možno, a bo terjalo čas, denar in politično voljo. Slovenija ima alternativne vire in skladiščne zmogljivosti.

1 / 2

Foto: Reuters , Matej Leskovšek

2 / 2

Foto: Reuters , Matej Leskovšek

Do padca Janukovičevega režima je bila ena od sladkosti Ukrajine poceni oskrba z ruskim plinom. 46-milijonska Ukrajina zaradi svoje energetske potratnosti namreč porabi ogromne količine plina; samo lani 28 milijard kubičnih metrov, kar znese vrtoglavih 7,5 milijarde dolarjev. Ruski energetski velikan Gazprom je Ukrajini prodajal plin s popustom po ceni 268,5 dolarja za 1000 kubičnih metrov, medtem ko je bila tržna cena okoli 400 dolarjev.

Od februarske odstavitve ukrajinskega predsednika pa je ruska oskrba s plinom postala palica in ne korenček. Prvi mož Gazproma Aleksej Miller je v začetku meseca Ukrajini ukinil popust in cena je čez noč poskočila za 44 odstotkov na 385,5 dolarja. "Za to smo se odločili, ker Ukrajina ni sposobna poplačati svojih dolgov iz lanskega leta," je pristavil Miller. Po besedah začasnega premierja Arsenija Jacenjuka so podražitve oblika "ekonomske agresije", s katero želi Rusija kaznovati nove ukrajinske voditelje za nedavno odstavitev proruskih oblasti v Kijevu.

Plinski koncern Ukrajini prav tako ne bo več plačeval za transport plina prek njenega ozemlja v Evropo. Ukrajina sicer Gazpromu, tako Miller, dolguje 1,7 milijarde dolarjev. Če Ukrajina ne bo poravnala dolgov, in brez pomoči EU ji bo to težko uspelo, ji bo Gazprom ustavil dobavo. Za Ukrajino bi to predstavljalo resen problem, saj razen Rusije, nima alternativne možnosti oskrbe z zemeljskim plinom.

Ruski plin bo plačnikom vedno na voljo Če Gazprom zmanjša pretok plina skozi Ukrajino, bi pomenilo, da Ukrajina nima več pravice do koriščenja vseh svojih 28 milijard kubičnih metrov. V primeru popolnega zaprtja plinovoda skozi Ukrajino pa bi se Evropa znašla v hudi zagati, saj z ruskim plinom pokrije četrtino svojih potreb. Od tega polovica priteče skozi Ukrajino. Rusija je v izognitev politično nestabilni Ukrajini že zgradila Severni tok, intenzivno pa gradi Južni tok.

Vendar pa direktor ljubljanskega Inštituta za strateške rešitve (ISR) Tine Kračun poudarja, da v tem trenutku Rusiji ni v interesu, da zapre plinovod skozi Ukrajino. Izvoz nafte in plina namreč predstavlja 70 odstotkov ruskega izvoza. "Dokler bodo države EU zanesljiv plačnik, bo ruski plin vedno na voljo," je prepričan Kračun.

Z njim se strinja tudi direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič. "Ocenjujem, da je majhna verjetnost, da bo Rusija popolnoma ustavila transport plina skozi Ukrajino, saj se velik del Evrope oskrbuje ravno preko Ukrajine in preko Severnega toka. Če bi se to za določen čas le zgodilo, pa bi se Evropa lahko oskrbovala brez večjih redukcij, ker ima določene skladiščne zmogljivosti in alternativne oskrbovalne poti (severno morje, Severni tok, Alžirija, LNG terminali itd.)."

Številne evropske države polovico plina uvozijo iz Rusije Posamezne evropske države, kot so Finska, Estonija, Litva, Latvija, Ukrajina, Slovaška in Bolgarija, so skoraj stoodstotno odvisne od ruskega plina. Konflikt med Rusijo in Ukrajino, ki je imel v mrzli zimi leta 2009 za posledico zmrzovanje prebivalcev osrednje Evrope, še ni pozabljen.

Tudi v številnih drugih državah, tudi v Sloveniji, več kot polovico plina uvozijo iz Rusije. Na splošno velja, da čim bližje je država Rusiji, bolj odvisna je od njenega plina. Na stari celini sta veliki dobaviteljici plina še Norveška in Nizozemska.

Slovenija ima alternativne vire in skladiščne zmogljivosti "Pri prekinitvi oskrbe z zemeljskim plinom iz Rusije je pomemben čas v katerem ni zagotovljena oskrba. Slovenija ima alternativne vire in skladiščne zmogljivosti v Avstriji in na Hrvaškem. Tako, da v določenem času ni nujno, da prekinitev oskrbe čutijo tudi odjemalci," je prepričan Brečevič.

Iz Rusije v Evropo teče kar 13 plinovodov. Trije neposredno v Finsko, Estonijo in Latvijo, štirje skozi Belorusijo do Litve in Poljske, kar pet skozi Ukrajino in naprej na Slovaško, Romunijo, Madžarsko in Poljsko in nato proti zahodu.

Odločna ruska priključitev Krima tudi posledica odvisnosti EU Zaradi aktualnih zapletov so se na stari celini znova pojavili pozivi k razpršitvi energetskih virov. A to se ne bo moglo zgoditi v kratkem času. Srednjeročno je Evropa še vedno zelo občutljiva na ruski nadzor oskrbe plina. Ta ranljivost je tudi eden ključnih razlogov za odločno Putinovo akcijo priključitve Krima Ruski federaciji, saj je vedel, da EU prav zaradi odvisnosti od plina ne bo ukrepala.

Zanimiva je tudi ekonomska teorija za priključitev Krima. "Nadzor nad teritorialnimi vodami Krima pomeni večjo fleksibilnost Gazproma pri izgradnji plinovoda Južni tok. Gazprom je namreč izgradnjo načrtoval globoko pod Črnim morjem, da bi se izognil ukrajinskim teritorialnim vodam. Zdaj te zahteve ni več, saj lahko plinovod zgradijo po plitvih obalnih vodah krimskega polotoka. Tako bi Gazprom po nekaterih ocenah prihranil 20 milijard dolarjev stroškov gradnje in bistveno zmanjšal tehnične zahtevnosti projekta," je dejal Kračun.

Evropsko plinovodno omrežje se počasi nadgrajuje Evropske države niso toliko odvisne od ruskega plina v poletnih mesecih, čeprav tudi poleti z njim polnijo svoje skladiščne zmogljivosti. Letošnja mila zima pomeni, da so zaloge plina EU nenavadno polne. Medtem ko Latvija lahko skladišči enoletno potrebo po plinu, Moldavija in Makedonija skladišč sploh nimata.

Zato mora EU najti rešitve, kako plin distribuirati znotraj povezave. Evropsko plinovodno omrežje trenutno še ni dovolj pripravljeno na črn scenarij, saj nacionalne plinske družbe niso gradile čezmejnih plinovodov. Prost pretok plina namreč pomeni večjo izbiro za potrošnika in s tem nižje cene.

Z liberalizacijo evropskega plinskega trga pa se je situacija nekoliko izboljšala, saj je bilo zgrajenih kar nekaj povezav znotraj EU. Leta 2011 so zgradili plinovod pod Baltskim morjem med Rusijo in Nemčijo, t. i. Severni tok. Poljsko že tri leta s Češko povezuje plinovod Stork, Slovaška je pravkar v uporabo predala plinovod do Madžarske. Tudi Nemčija lahko po novem distribuira plin do Italije, Poljske in Češke.

Kaj so alternative? Pri energetski neodvisnosti EU je glavna težava politična neenotnost. Velike energetske projekte je brez politične enotnosti in posledične strateške doslednosti nemogoče izvajati. Znotraj EU je trenutno več kot 28 različnih interesov. Iniciative za doseg večje energetske neodvisnosti pa so, v luči Ukrajinske krize, dobile nov zagon, a vprašanje, če je to dovolj.

"S kombinacijo izgradnje LNG terminalov, nekonvencionalnim pridobivanje plina in večjim uvozom plina iz Severne Afrike lahko EU zmanjša odvisnost od ruskega plina, še vedno pa tega ne more v celoti izključiti. Prav tako se tukaj spet pojavijo drugi problemi, kot so večji strošek (LNG terminali), za zdaj majhne količine (nekonvencionalno pridobivanje plina) in politična nestabilnost (Severna Afrika)," še meni direktor ISR.

Šok, ki ga je Rusija povzročila s priključitvijo Krima, bi moral torej pospešiti počasno odločanje EU o skladiščenju plina, medsebojnem povezovanju, diverzifikaciji oskrbe, liberalizaciji, proizvajanju plina iz skrilavca in okrepiti energetsko učinkovitosti.

Prav tako mora EU naprej razvijati obnovljive in druge lastne vire energije ter ustrezno razviti infrastrukturo s poudarkom na Pirenejskem polotoku in Sredozemlju ter primerne povezave s tretjimi državami. Poleg tega mora ukrepati pri pospešitvi gradnje Južnega toka, vključno z dodatnimi povezavami skozi vzhodno Evropo in preučiti načine za olajšanje izvoza zemeljskega plina iz Severne Amerike v EU.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.