Ponedeljek, 27. 3. 2017, 14.08
7 let, 1 mesec
Hrvaška vlada priznava: Agrokor je pred stečajem
Hrvaška vlada je s posebnim zakonom, ki ga bo zaradi reševanja Agrokorja zelo verjetno sprejela še ta teden, dejansko priznala, da je največji hrvaški koncern pred stečajem.
Zakon, ki je na Hrvaškem že tarča kritik, je vlada Andreja Plenkovića več kot očitno spisala na roke Agrokorju. Velja namreč le za podjetja:
- ki zaposlujejo več kot osem tisoč ljudi,
- ki imajo več kot milijardo evrov obveznosti in
- ki izpolnjujejo katerikoli razlog za stečaj oziroma predstečajni postopek, ki ga je uzakonila prejšnja vlada pod vodstvom Zorana Milanovića.
Edino zasebno podjetje, ki ustreza prvima dvema pogojema, je Agrokor, iz česar izhaja, da ga hrvaška vlada s posebnim zakonom v resnici rešuje pred stečajem.
Agrokorjeve obveznice na zgodovinsko najnižji ravni
Obveznice Agrokorja z dospelostjo do leta 2020 so na najnižni ravni doslej. Danes so izgubile še dodatnih sedem odstotkov nominalne vrednosti. Proti koncu trgovalnega dneva so kotirale le še pri okrog 58 odstotkih te vrednosti. Na najnižji ravni so tudi obveznice z dospelostjo do leta 2019. Vse to nakazuje, da finančni trgi očitno dvomijo v napovedani načrt reševanja, o katerem je hrvaško vlado, finančne upnike in dobavitelje v zadnjih dneh prepričeval Todorić.
"Razmere so daleč od tega, da bi se stabilizirale. Če kot merilo vzamemo dnevno prosto padanje vrednosti obveznic, gre za negativno spiralo, ki jo lahko zaustavi le nujno ukrepanje, s katerim bi se izognili slabemu koncu Agrokorjeve zgodbe," je za Siol.net povedal Lutz Röhmeyer iz Landesmark Berlin Investment, ene od upnic Agrokorja.
Preberite več -> "Agrokor bo dobil nove lastnike in novo upravo" #intervju
Razlogi za stečaj na Hrvaškem:
- prezadolženost oziroma nesposobnost poravnavanja obveznosti,
- več kot 60-dnevna blokada ali rezervacija na računu za neplačane obveznosti,
- trimesečna zamuda pri izplačilu plač.
Pogoj za uvedbo predstečajnega postopka pa je:
- ena ali več neporavnanih obveznosti,
- 30-dnevna zamuda pri izplačilu plač,
- 30-dnevna zamuda pri plačilu prispevkov.
Ti podatki so razvidni iz registra hrvaške finančne agencije (FINA).
Preberite še:
Kako so Rusi Todoriću zategnili zanko okrog vratu
Todorić izgublja Mercator, kako se je odzval Počivalšek
Agrokor pred zlomom: kaj upniki načrtujejo z Mercatorjem
Leto dni za načrt reševanja
Omenjeni zakon ima še dva ključna cilja – državni nadzor nad postopki finančnega prestrukturiranja v koncernu Ivice Todorića in kupovanje časa.
Uvaja namreč institut izredne uprave, to je izrednega pooblaščenca, ki ga na predlog ministrstva za gospodarstvo imenuje vlada. To bo moralo storiti najpozneje v treh dneh po tem, ko (in če) bo za to prejelo predlog – bodisi iz Agrokorja bodisi od upnika, ki ima najmanj 50 milijonov evrov terjatev do koncerna.
Takoj po tem, ko bo ministrstvo imenovalo izredno upravo, bo Agrokor vsaj za leto dni rešen, saj v tem času nad njim ne bo več mogoče uvesti stečaja oziroma drugega insolvenčnega postopka – ne glede na to, ali bo (ne)sposoben poravnavati obveznosti in prezadolžen.
Tudi nadzor nad delom izrednega pooblaščenca bo v pristojnosti ministrstva. Brez njegovega soglasja ne bo mogel sklepati poslov nad 400 tisoč evrov, prav tako ne oddeliti premoženja, ki je del podjetja. Hrvaška država bo zato odgovarjalo tudi za škodo, ki jo bo pooblaščenec naredil v času svojega dela v Agrokorju. Tožbo proti državi bo lahko vložil tudi Todorić.
Nad pooblaščencem, ki bo moral na ministrstvo pošiljati mesečna poročila, dokler ne bo sprejet načrt finančnega prestrukturiranja, bo bdel še nadzorni odbor, ki bo imel od tri do pet članov. V njem bodo sedele osebe s "posebnim ugledom s področja financ in prava", pri čemer bodo ti skoraj zagotovo po volji hrvaške vlade.
Za upnike Agrokorja je pomembna še ena informacija. Izredno upravo je mogoče imenovati tudi v povezanih osebah, torej v družbah v lasti Todorićevega koncerna, če so za to izpolnjeni pogoji iz stečajnega zakona.
Zakon velja le za družbe z območja Hrvaške, zato nima neposrednega vpliva ne na matični Mercator iz Slovenije ne na Mercator Srbija.
Medtem med Agrokorjevimi upniki vnovič raste nervoza. Razvrstiti jih je mogoče v tri skupine.
Ruske banke – kaj bo Putin povedal Vučiću?
Ruski banki Sberbank in VTB trenutno med vsemi upniki najbolj obvladujeta svoj položaj. Obe sta že nekaj časa v neposrednih pogovorih s hrvaško vlado. V Sberbank so svoj položaj še okrepili, ko so v zavarovanje svojih posojil dobili še 28 odstotkov Mercatorja.
Čeprav so v Sberbank javno poudarjali, da jih ne zanima prevzem Agrokorjeve trgovske dejavnosti, v političnih kuloarjih že krožijo informacije o tem, kaj bi se lahko z imperijem Ivice Todorića zgodilo v prihodnjih mesecih. Najbolj v Srbiji, kjer se je med kandidati za nakup tamkajšnjega dela Mercatorja začel omenjati tajkun Miroslav Mišković, lastnik Delte, ki je pred leti trgovsko dejavnost prodala belgijskemu Delhaizeju.
Ivica Todorić je večinski lastnik Agrokorja. O Agrokorju bosta danes v Moskvi govorila tudi ruski predsednik Vladimir Putin in srbski predsednik vlade Aleksander Vučić, ki je pred dnevi medijem dejal, da bo Sberbank postala lastnica 52 odstotkov Agrokorja. Tega do zdaj v banki niso potrdili.
Ameriški hedge-skladi – vojna dopisov z Zagrebom
V precej težjem položaju so imetniki tako imenovanih obveznic PIK (v angl. paid in kind), s katerimi je Todorić pred leti financiral nakup Mercatorja. Med njimi se stopnjuje nervoza.
Hrvaška vlada naj bi za zdaj ostajala gluha za njihove težave. V Zagrebu naj bi jim zamolčali tudi pripravo posebnega zakona, zato so imetniki te obveznic tja že poslali dopis, v katerem napovedujejo zaostrovanje in grozijo z razlastitvijo Ivice Todorića. To bi zelo verjetno sprožilo plaz (elektronskih) izvršb in "nekontroliran" razpad imperija Agrokor, ki se ga na Hrvaškem trenutno najbolj bojijo.
V investicijski banki Moelis & Company, ki zastopa imetnike obveznic PIK, komentarjev ne dajejo. Po neuradnih informacijah hrvaških virov trenutno ni v stikih z Agrokorjem, pač pa z njim komunicirajo prek hrvaške vlade.
Imetniki tako ostajajo v temi. V pogodbi o nakupu obveznic so namreč določeni pogoji, pod katerimi jih lahko pretvorijo v lastniški delež v Agrokorju. Prav na vprašanje, ali so ti pogoji že izpolnjeni, še ni odgovora. Dala naj bi ga analiza mednarodne hiše Deloitte, ki bo predvidoma v prihodnjih dneh pripravila načrt likvidnosti Agrokorja in ugotovila, koliko kratkoročnih obveznosti ima koncern. Vzporedno naj bi imetniki PIK-obveznic že najeli tudi lastne strokovnjake s področja finančne forenzike.
Dobavitelji – vedno na suhem
Zadnja skupina je šest tisoč dobaviteljev, ki so s plačilnimi roki, dolgimi tudi do 150 dni, v zadnjih letih že tako ali tako financirali Agrokor, zdaj pa se od njih pričakuje, da bodo pristali na nove odpise obveznosti.
Današnji sestanek med predstavniki 30 največjih dobaviteljev in Todorićem se je končal v slabi uri in brez napovedane izjave za medije – le s sporočilom. Po neuradnih informacijah naj bi dali dobavitelji Todoriću na voljo do pet dni časa za predstavitev preglednega načrta o poravnavi več kot dve milijardi dolgov do njih. Zanima jih tudi, kako jih bodo med sanacijo obravnavali finančni upniki Agrokorja.
Kot so sporočili iz Agrokorja, "bodo storili vse za zaščito njihove izpostavljenosti do koncerna", obljubili pa so spoštovanje plačilnih rokov, dogovorjenih v pogodbah. "Na sestanku je bilo izraženo stališče, da je največje breme stabilizacije Agrokorja prevzela družba, takoj zatem pa njeni dobavitelji," piše v sporočilu, ki so ga poslali iz Agrokorja. Todorić jim je pojasnil še, da je Agrokor že v postopku restrukturiranja in da v teh procesih sodeluje.
Za pojasnila, o tem, kako bo posebni zakon vplival na Mercator, smo se obrnili na pristojne v slovenski družbi.
"Zelo natančno proučujemo vse podrobnosti v zvezi z dogajanji glede Agrokorja, ne glede na to, da se zadeve relativno hitro spreminjajo. Tudi v prihodnje bomo s podrobnimi analizami nadaljevali in preučevali vse možne scenarije," so nam pojasnili v Mercatorju.
1