Ponedeljek, 10. 7. 2017, 14.16
6 let, 7 mesecev
Današnja Kitajska v desetih dejstvih
10 presenetljivih dejstev, ki vam bodo pomagala razumeti današnjo Kitajsko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,60
3
Kitajska je glede na BDP postala gospodarsko najmočnejša država, v kateri si lahko sposodiš praktično vse. Na novo definirajo mesta, odpirajo podjetja novih razsežnosti, norijo za spletnimi nakupi in največ na svetu vlagajo v čisto energijo.
Svetovni ekonomski forum (WEF) je v okviru letnega srečanja prvakov, to je globalnega srečanja na področju inovacij, tehnologije in znanosti, objavil prispevek o dejstvih, ki pomagajo razumeti današnjo Kitajsko.
1. Kitajska gradi čisto novo mesto, ki bo na začetku polovico velikosti Ljubljane
V drznem poskusu premagati prenatrpanost glavnega kitajskega mesta Peking Kitajska gradi čisto novo zeleno in moderno mesto, imenovano Xiongan. Gradnja poteka 100 kilometrov jugovzhodno od prestolnice, mesto bo v začetni fazi velikosti 100 km2 (dobra polovica Ljubljane). Načrtovana je že prva razširitev na velikost 200 km2, na koncu naj bi se rast mesta ustavila pri velikosti prek dva tisoč km2. Gre za velikost 12 Ljubljan oziroma skoraj dveh mest New York. Po 15 letih naj bi v njem živelo 5,4 milijona prebivalcev.
Pot, s katero želijo Kitajci povečati svoj gospodarski vpliv
Kitajci razvili tramvaj na virtualnih tirih
Največja podjetja v Evropi in na svetu
Ker naj bi Kitajska imela do leta 2025 prek 200 mest z vsaj milijon prebivalcev, oblasti sprožajo ambiciozne iniciative izboljšanja življenja prebivalcev velikih mest. Peking je namenil 1,15 milijarde evrov za zamenjavo 70.000 velike flote taksijev z električnimi avtomobili. Letos so v marcu zaprli zadnjo elektrarno na premog in tako je Peking postal prvo kitajsko mesto, ki za gretje ali proizvodnjo elektrike ne uporablja premoga.
2. Kitajska je trenutno druga največja ekonomija na svetu in največja ekonomija glede na standard kupne moči (PPP)
Z vrednostjo skoraj deset bilijonov evrov kitajski BDP predstavlja 14,8 odstotka globalnega BDP-ja. Če pogledamo BDP glede na standard kupne moči (PPP), enote, ki prilagodi vrednost glede na standard prebivalcev, je Kitajska že prehitela ZDA in je vodilna na svetu.
Za dosego razvojnega cilja Združenih narodov o prepolovitvi ekstremne revščine do milenija je v glavnem kriva Kitajska. Kitajska je med letoma 1990 in 2005 prispevala več kot tri četrtine k zmanjšanju globalne revščine. S tem so opazno povečali srednji razred v Aziji, kar je prispevalo k zmanjšanju neenakosti med državami.
3. Na Kitajskem si s skeniranjem QI kode lahko izposodite dežnik
Delitvena ekonomija je na Kitajskem velik trend, saj se potrošniki namesto nakupovanja vedno bolj pomikajo k izposojanju. Do leta 2020 naj bi delitvena ekonomija predstavljala deset odstotkov kitajske ekonomije. Potrošniki si lahko izposodijo praktično vse, od mešalnikov cementa in košarkarskih žog do dežnikov.
Po izposoji kolesa tega pustite, kjer želite in ne v za to vnaprej določenih mestih.
Z vsaj nivo višjo hitrostjo se izposojanje odvija na področju koles. To bazira na aplikacijah za pametne telefone, ki dovolijo, da uporabnik pusti kolo, kjer koli želi in ne na za to določenih mestih. Vodilna ponudnika izposoje koles na Kitajskem Ofo in Mobike imata skupno prek šest milijonov uporabnikov na teden. Kolesarji poiščejo kolo prek navigacije GPS, poskenirajo QI kodo in odjezdijo za zdaj še v oblak smoga. Čeprav sta vandalizem in kraje koles za poslovanje podjetja Ofo, kot bi kolesu vtaknil palico med špice, je vrednost podjetja v dveh letih zrasla na skoraj dve milijardi evrov.
4. Na Kitajskem niso samo "unicorn" podjetja, tam nastajajo "decacorn" podjetja
Kitajska ima na področju tehnoloških start up podjetij vsaj sto "unicorn" podjetij, to je zasebnih podjetij z ocenjeno vrednostjo vsaj milijardo ameriških dolarjev. Poleg teh ima tudi osem "decacorn" podjetij, katerih ocenjena vrednost presega deset milijard dolarjev.
Med "decacorn" podjetji so podjetja, kot so Ali Babino Ant financial, gigant za izposojo prevoza Didi Chuxing, proizvajalec pametnih telefonov Xiaomi in Tencent Music. Skupna vrednost teh 108 podjetij je ocenjena na 383 milijard evrov, kar je skoraj velikost obsega celotnega belgijskega gospodarstva. Podjetje Tencent Music je v septembru postalo najvrednejše javno podjetje v Aziji, z ocenjeno vrednostjo 225 milijard evrov.
5. Kitajska vsako leto v obnovljivo energijo investira več kot katerakoli druga država na svetu
Plavajoča solarna farma v Huainanu je z 40 MW moči največja solarna tovarna na svetu.
Kitajska je globalno največji proizvajalec solarne energije, proizvodnjo katere so v letu 2016 podvojili. Letos se je Kitajska odpovedala načrtom za gradnjo stotih elektrarn na premogovni pogon in začela načrtovati največjo plavajočo solarno farmo na svetu, ki se bo nahajala v bližini mesta Huainan. Predsednik Xi Jinping je glasen podpornik Pariškega podnebnega sporazuma. K sreči bodo zmanjšane količine porabe fosilnih goriv na Kitajskem in v Indiji pokrile učinek ameriškega umika od podnebnega sporazuma.
Medtem ko je Kitajska vodilna sila na področju čiste energije, je njena hitra industrializacija povzročila resne težave. Poleg onesnaženja zraka je ena največjih težav Kitajske varnost voda. Glede na nekatere ocene je 80 odstotkov vode na površini neprimerne za uživanje in 70 odstotkov tako onesnažene, da je nevarno priti z njo že v stik. Ena od rešitev je 70 milijard evrov vredna investicija v mega projekt treh kanalov, ki bodo pripeljali vodo iz z vodo relativno bogatega juga na bolj poseljena področja na severu, vzhodu in zahodu.
6. Kitajska mrzlica spletnega nakupovanja je večja od Črnega petka in Kibernetičnega ponedeljka skupaj
11. november, poznan pod imenom dan samskih, je velik praznik, v katerem pride do opazne rasti spletnih nakupov. V letu 2016 je bilo prek spleta v prvih petih minutah naročenih za 880 milijonov evrov blaga. Skupni dnevni izkupiček je bil več kot 15 milijard evrov. Praznik je v državi z več kot 200 milijoni samske populacije nastal kot norčevanje iz valentinovega. Praznik samskih na 11. 11. je dan, ko se samski ljudje razvajajo in si, namesto da čakajo, da jim kdo podari šopek cvetja ali plišasto igračko, kakšno darilo kupijo sami.
7. Na Kitajskem je več kot tisoč vasi Taobao
Del načrta kitajskega predsednika Xi Jinpinga, da do leta 2020 iz države izpodrine lakoto, je tudi odprtje več kot tisoč vasi Taobao.
Mobilno plačevanje je na Kitajskem velika stvar, ki se uporablja za spletno nakupovanje, finančne storitve in podjetništvo. V ruralnih področjih se je pojavilo prek tisoč Taobao vasi, ki se imenujejo po nakupovalni strani ponudnika Alibaba. Njihov namen je pomagati pritegniti nekaj mladine s terciarno izobrazbo iz mest nazaj na vas. Njena definicija glede na spletno stran Alibaba je vas, kjer ima vsaj deset odstotkov gospodinjstev spletno trgovino in kjer prihodki od e-poslovanja presegajo okoli deset milijonov RMB (okoli 1,4 milijona evrov) na leto.
8. Kitajska je na poti, da bo v dveh letih postala država z največ prijavljenimi patenti
Kitajska se oddaljuje od klišeja "Made in China" (izdelano na Kitajskem), ki jo predstavlja kot delavnico sveta. Z visoko rastjo intelektualne lastnine počasi postaja središče za doma narejene inovacije. V letu 2016 se je število mednarodnih patentov iz Kitajske, prijavljenih v Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino, povečalo za 45 odstotkov. S 43.000 prijavljenimi patenti sta pred njo le Japonska in ZDA, ki jih bo Kitajska ob trenutni rasti kmalu prehitela.
Vodilno področje prijavljenih patentov je umetna inteligenca. Kitajska univerza za znanost in tehnologijo (USTC) v mestu Hefei je odprla prvi mednarodni laboratorij, posvečen ustvarjanju možganom podobne umetne inteligence. Kitajska je poskrbela tudi za izdelavo najmočnejšega superračunalnika na svetu.
9. Kitajska gradi novo svilnato pot
Medtem ko se zdi, da se ZDA z vedno višjimi zahtevami umikajo iz raznih trgovinskih sporazumov, jih Kitajska pridno sklepa. Iniciativa En pas, ena cesta (OBOR) je niz med seboj povezanih trgovinskih sporazumov in infrastrukturnih projektov z regijama Evrazija in Pacifik.
V novo kitajsko svilnato pot je vključenih več kot 70 držav, od katerih jih veliko nujno potrebuje investicije v infrastrukturo in razvoj. Načrt Kitajske je izgradnja omrežja trgovskih poti, železniških povezav, pristanišč in avtocest, ki bodo povezovale države na štirih celinah.
Sporazum postavlja dva trgovska koridorja, enega po morju in enega po zemlji. Prek njih se Kitajska povezuje s svojimi sosedami na zahodu: Centralno Azijo, Bližnjim vzhodom in Evropo. Kitajska je na projekt, ki ima doseg prek tri milijarde oseb, že vezala 880 milijard evrov. Glede na napovedi bo Kitajska na področjih deleža globalnega BDP-ja, trgovanja in izvoza do leta 2030 prehitela ZDA kot svetovno dominantno ekonomsko velesilo.
10. Kitajski avtor znanstvene fantastike Hao Jingfang je osvojil prestižno mednarodno nagrado
Hao Jingfang se ukvarja z ekonomskimi raziskavami. Za svoj film Folding Beijing je prejel mednarodno nagrado hugo. Film prikazuje distopičen pogled na mesto, ki je razdeljeno na tri različne socialne razrede. Vsak razred živi na svoji ravni in se nahaja v različnih časih. Zajel je resnično svetovno skrb glede neenakosti v deželi, ki je po letih komunizma doživela vrtoglavo ekonomsko in socialno tranzicijo.
3