Sreda, 17. 5. 2017, 12.02
7 let, 2 meseca
Vse, kar ste želeli vedeti o kitajski svilni poti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Svilna pot je nekdaj povezovala Kitajsko z islamskim svetom in Evropo. Zdaj skuša Kitajska z novim projektom svilne poti spet okrepiti kopenske povezave z državami zahodno od nje.
Kitajski predsednik Ši Džinping je leta 2013 napovedal projekt nove svilne poti oziroma projekt En pas, ena cesta (One belt, one road). To je gradnja naftovodov in plinovodov ter železniškega omrežja.
- Se Trump še ogreva za spopad s Kitajsko?
- Srečala se bosta najmočnejša človeka na planetu
- Spopad velikanov
- Zakaj prihaja rešitelj globalistov iz Kitajske
Šest koridorjev iz Kitajske proti zahodu, severu in jugu
Ne gre samo za povezavo v eno smer, ampak za več tako imenovanih koridorjev:
- povezavo z Rusijo in od tu naprej proti Zahodu,
- povezavo med Kitajsko in sibirskim delom Rusije,
- povezavo z Indokitajsko do Singapurja,
- povezavo z Indijo,
- povezavo s Pakistanom in
- povezavo s Turčijo.
Cilj nove svilne poti je seveda okrepiti izvoz kitajskih izdelkov in hkrati kitajskim gradbenikom omogočiti nove projekte.
Starodavna svilna pot
Nova svilna pot si idejo izposoja iz starodavne svilne poti, ki je imela velik pomen med 2. stoletjem pred našim štetjem in 13. stoletjem. Poglejmo, kakšna je bila ta svilna pot in kako pomembna je bila.
Zakaj ime svilna pot
Svilna pot je dobila ime po svili, ki naj bi jo Kitajci začeli izdelovati že 2.700 let pred našim štetjem. Veljala je za kraljico tkanin in bila pomemben izvozni izdelek, zato so vsem Kitajcem prepovedali, da bi veščino izdelovanja svile razkrili tujcem. Zagrozili so jim celo s smrtno kaznijo.
Kitajci so dolga stoletja varovali skrivnost sviloprejk.
Gospodarsko vohunstvo
A kljub temu so to veščino pozneje obvladali tudi tujci, naprej Indijci in Japonci, nato Perzijci. Sredi 6. stoletja je bizantinski cesar poslal dva meniha na skrivno misijo na Kitajsko (po drugih virih v Indijo).
Vrnila sta se čez dve leti, s sabo pa sta v votlih bambusovih palicah prinesla jajčeca sviloprejke. Svilo so potem začeli izdelovati tudi Bizantinci oziroma Evropejci.
Kitajska iznajdba: papir
Svila ni bila edini izdelek, ki je po svilni poti prihajal iz daljne Kitajske. Proti zahodu so potovali tudi začimbe (uporabljale so se tudi kot zdravila in čudežni napitki), sladkor, zdravila, sol, porcelan, keramika, žad, bron, lak, železo …
Papir je kitajska iznajdba, ki je Evropi omogočila tiskarsko revolucijo.
Pomemben kitajski izdelek sta bila tudi smodnik in papir. Papir je iz Kitajske v 8. stoletju prišel v islamski svet, od tu pa v krščansko Evropo, kjer je zamenjal pergament. Severno od Alp so papir sami začeli izdelovati šele v poznem 14. stoletju.
Steklena pot
V obratni smeri so na Kitajsko z zahoda prihajali zlato, dragi kamni in steklo. Po mnenju nekaterih bi lahko iz kitajskega zornega kota svilno cesto poimenovali tudi steklena cesta.
Po svilni poti je na Kitajsko prihajalo steklo.
Ideje in vere potujejo po svilni poti
Po svilni poti niso potovali sami izdelki in druge dobrine, ampak tudi ideje in bolezni. Po njej je tako iz Indije na Kitajsko in Japonsko prišel budizem.
Kitajska je po svilni poti "uvozila" tudi budizem.
Marko Polo je potoval po svilni poti
Po svilni poti je beneški pustolovec Marko Polo potoval na Kitajsko.
Marko Polo na potovanju proti Kitajski.
Kuga potuje po svilni poti
V 14. stoletja je kuga oziroma črna smrt, ki je kosila med Evropejci, prav tako prišla z vzhoda po svilni poti.
Ni ena označena pot, ampak bolj mreža različnih poti
Svilna pot ni bila ena sama označena in urejena pot, ampak je šlo za več neoznačenih poti, tudi čez gorovja in puščave. Te poti so se zaradi različnih razlogov, tudi političnih in geografskih sprememb, pogosto prestavljale.
Posamezne dele svilne poti so nadzorovala različna ljudstva, del poti skozi osrednjo Azijo na primer različna nomadska konjeniška ljudstva.
Del svilne poti je varoval tudi Kitajski zid.
Karavane trgovcev
Trgovci so večinoma po svilni poti potovali s kamelami, v karavanah. Redko je en trgovec prepotoval vso pot. Večinoma je posamezen trgovec opravil le del potovanja po svilni poti, ki je bila dolga več tisoč kilometrov.
Torej je bilo več trgovcev oz. posrednikov na tej poti oziroma mreži karavanskih poti, ki je vzhodno Azijo prek osrednje Azije povezovala s Sredozemljem oziroma Zahodom.
Karavana trgovcev na svilni poti.
Kitajski trgovci potovali le do Samarkanda
Neposredne povezave med Zahodom in Kitajsko torej ni bilo. Kitajski trgovci so praviloma potovali le do Samarkanda, kjer je takrat živelo perzijsko govoreče ljudstvo Sogdiancev (zdaj to mesto leži v Uzbekistanu).
Kdo si je izmislil ime svilna pot
Ime svilna pot je nastalo v 19. stoletju. Leta 1877 je nemški baron Ferdinand von Richthofen (1833-1905), znan geograf in stric znanega pilotskega asa Manfreda von Richthofna oziroma Rdečega barona, naredil zemljevid Kitajske.
Ne enem je bila narisana črta, ki je povezovala Evropo in Kitajsko. To črto je nemški geograf poimenoval Seidenstraße (sl. svilna pot) in to ime se je potem uveljavilo.
Portugalski pomorščak Vasco de Gama je maja 1498 prijadral po morju do Indije. Evropa zdaj ni več potrebovala svilne poti, da bi trgovala z azijskimi deželami.
Upad pomena svilne poti
Pomen svilne poti je padal od poznega 15. stoletja, ko so portugalski pomorščaki odkrili pomorsko pot med Evropo in Azijo okrog Afrike. Začimbe in druge dobrine so zdaj potovale po morju.
Še zlasti od poznega 18. stoletja, ko se je v Evropi zgodila industrijska revolucija, so proti Aziji vse bolj namesto zlata za začimbe prihajali evropski izdelki. Evropske države so vzpostavile tudi nadzor nad azijskimi deželami.
Zaradi globalizacije azijski izdelki spet prihajajo v Evropo
V drugi polovici 20. stoletja se je spet vse obrnilo na glavo in iz daljne Azije (naprej iz Japonske) je proti Evropi prihajalo vse več industrijskih in tehnoloških izdelkov.
