Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
20. 10. 2014,
9.27

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Ponedeljek, 20. 10. 2014, 9.27

8 let

Zakaj prostitucija ni rešiteljica Evrope?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Slovenski BDP je zaradi prostitucije in prodaje mamil višji za 2 odstotka. Hrvati na boljšem za 0,5, Švedi pa kar za dobre 4 odstotke. So Eurostatovi zadnji podatki le pesek v oči?

Slovenija takoj za Nemčijo Eurostat je v petek, 17. oktobra, končno objavil uradne korigirane podatke o BDP znotraj držav Evropske unije za leto 2010, ki temeljijo na novi harmonizirani metodologiji ESA2010. Ta na ravni Unije prikazuje BDP statistično večji kot do zdaj - saj upošteva npr. stroške v raziskave, razvoj in vojsko kot investicijo, ki bo v prihodnje prinašala vrednost, vključuje pa tudi prihodke iz sive ekonomije in nelegalnih aktivnosti, kot sta prostitucija in trgovina z mamili.

Podatki Eurostata kažejo, da sta največ "profitirali" Finska in Švedska (4,2 oz. 4,4 odstotka), najmanj pa Malta in Hrvaška (0,4 oz. 0,5 odstotka). Po novem obračunani slovenski BDP si je zaradi upoštevanja teh žlahtnih prihodkov opomogel za 2, Nemčija - za zdaj še gonilna sila evropskega gospodarstva, pa za 2,7. Ali to pomeni, da Švedi bolj aktivno preživljajo prosti čas kot Hrvati ter da smo mi le za spoznanje manj aktivni od Nemcev?

Nemčija, seksualni diskont Ne čisto. Po podatkih poročila, ki ga je izdala organizacija Fondation Scelles, je na svetu med 40 in 42 milijonov prostitutk, od tega 80 odstotkov ženskega spola. Samo v Nemčiji, ki je leta 2002 legalizirala prostitucijo, jih je po ocenah strokovnjakov 500 tisoč. Kot poroča Time, naj bi v Nemčiji dnevno milijon moških plačalo za spolne storitve. Razlog je preprost - konkurenca.

Legalizacija je trg preplavila s ponudbo in cene najstarejše obrti so padle kot jabolko z drevesa - ponudbe za pavšalni "all you can eat" spolne aranžmaje v okviru določenega časa se začno že pri 49 evrov. V Frankfurtu naj bi 20-minutna seansa stala le 20 evrov. Izjava anonimnega ameriškega turista za Time, ki Nemčijo redno obiskuje (pa ne zaradi avtosalonov ali oktoberfesta), pove vse: "Nemčija je postala kot Aldi za seks." Torej, plačan seks je v Nemčiji cenejši, a ne nujno tudi bolj pogost.

Nemški trg ljubezni Struktura slovenskega in nemškega trga ljubezni sta povsem drugačna. V Nemčiji je po podatkih raziskave Sex work in Europe kar 65 odstotkov prostitutk priseljenih, torej tujk, ki izvirajo kar iz 42 različnih držav. Kot sicer v regiji prednjačijo priseljenke iz Južne in Vzhodne Evrope (predvsem Romunije in Bolgarije), medtem ko jih iz Azije izvira 15, Latinske Amerike 10 in Afrike 5 odstotkov. Na Finskem, največji pridobitnici BDP na osnovi novega sistema, je migrantk še več, 69 odstotkov, imajo pa podoben "okus" kot Nemci - kar 90 odstotkov vseh izhaja iz naše regije.

Naš grešni vrtiček V Sloveniji, po drugi strani, je "instantna ljubezen" tipično lokalna storitev. Velika večina - 70 odstotkov - prostitutk je namreč domačega izvora. Večino razlike tvorijo priseljenke iz Južne in Vzhodne Evrope, nekaj malega je tudi eksotike iz Azije in Latinske Amerike. Kruta realnost svobodnega trga kaže, da tudi na področju trženja ljubezni obstajajo enake zakonitosti kot v drugih panogah. Dumping ponudbe iz Romunije, Rusije in Bolgarije znižujejo cene in onemogočajo lokalno konkurenco. A vseeno prinašajo denar.

Večinoma navzgor, a ne zgolj zaradi prostitucije Tako Italija kot tudi Anglija in druge evropske države so na račun teh prihodkov izboljšale svojo BDP diagnozo. Ta naj bi bila letno zaradi prihodkov iz prostitucije na boljšem kar 13 milijard evrov. Italija, kot smo poročali, se je na ta račun celo otresla nove recesije. A ker stroški razvoja - kjer Finska in Švedska investirata največ - niso več stroški, temveč investicija (od katerih se v BDP vračuna predviden prihodnji prihodek), vsi popravki niso zgolj zasluga najstarejše obrti.

Ne spreglejte