Torek, 2. 6. 2020, 6.27
3 leta, 10 mesecev
Trump hoče na ulice poslati vojsko #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,75
14
V ZDA so se sedmi dan nadaljevali protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi, ki jih je sprožila smrt Georgea Floyda med aretacijo v Minneapolisu. Ameriški predsednik Donald Trump je v luči protestov napovedal mobilizacijo vseh razpoložljivih virov za zaustavitev ropanja in konec nemirov. Kljub pozivom k umiritvi, na protestih pogosto izbruhne nasilje, tarče napadov pa so tudi novinarji. Sojenje policistu, ki je ubil Floyda, se bo začelo prihodnji teden.
Proteste je sprožilo ogorčenje ob smrti 46-letnega temnopoltega Georgea Floyda zaradi nasilja belopoltega policista med aretacijo. Velika večina protestnikov je mirnih in zahtevajo nujno potrebne spremembe kazenskopravnega sistema, ki je v ZDA zelo krivičen do revnih in pripadnikov manjšin. Nepridipravi proteste izkoristijo za izživljanje, ki odvrača pozornost od resničnih težav v ameriški družbi, piše STA.
Obdukcija pokazala, da je šlo za uboj
Neodvisna obdukcija, ki jo je naročil odvetnik družine pokojnega Ben Crump, je v ponedeljek ugotovila, da je Floyd umrl zaradi zadušitve po trajnem pritisku na vrat, in je smrt razglasila za umor. Mrliški oglednik Minneapolisa je uvodoma ugotovil, da je Floyd umrl zaradi številnih zdravstvenih težav, zaradi mamil in zaradi pridržanja, ni pa bilo sledov travmatične zadušitve. Na podlagi tega je bil policist obtožen le uboja.
Pred trgovino, kjer je umrl Floyd, ljudje polagajo rože.
Neodvisna obdukcija ni ugotovila nobenih tako resnih zdravstvenih težav, da bi te prispevale k smrti, niti sledov mamil. Poleg tega je ugotovila, da sta k smrti prispevala še dva policista, ki sta pritiskala na Floydov hrbet.
Najmanj devet smrtnih žrtev
Hudi nemiri so doslej zahtevali najmanj devet smrtnih žrtev in nedoločeno število ranjenih, aretiranih pa je bilo več kot 5.600 ljudi, poroča tiskovna agencija AP. Najmanj 29 zveznih držav je mobiliziralo svoje nacionalne garde, ameriški predsednik Donald Trump pa nadaljuje z agresivnim tvitanjem.
Danes je napadel newyorškega guvernerja Andrewa Cuoma, ki ga je dan prej kritiziral zaradi ukrepov v okolici Bele hiše in fotografiranja s svetim pismom. "Takoj mobilizirajte. Nizkotneži in zgubarji trgajo mesto narazen. Ukrepaj hitro. Ne delaj istih tragičnih in smrtonosnih napak kot z domovi za ostarele," je tvitnil Trump kritiko Cuoma, da v času pandemije koronavirusa ni ustavil umiranja v domovih za ostarele.
Mrliški oglednik Minneapolisa je potem v ponedeljek prilagodil svoje izvide in s trditvijo, da so bili prejšnji nepopolni, dodal smrt zaradi zadušitve, kar pomeni, da policista Dereka Chauvina čaka prilagoditev obtožnice. Sojenje se bo začelo prihodnji teden. Preostale tri policiste, ki so sodelovali pri aretaciji, so takoj odpustili, ni pa še znano, ali bodo, tako kot Chauvin, obtoženi, poroča BBC.
Na kraju smrti pred trgovino, kjer naj bi Floyd skušal opraviti nakup s ponarejenim bankovcem, ljudje polagajo rože, prižigajo sveče in puščajo sporočila. Nekdanji svetovni boksarski prvak Floyd Mayweather je obljubil, da bo poravnal stroške pogreba, ki bo v Houstonu.
Problem rasizma v vrstah policije
Floydova smrt je bila le zadnja v vrsti podobnih primerov, ki so opozorili na problem rasizma v vrstah ameriške policije. Sprožila je ogorčenje po vsej rasno in politično razdeljeni državi, ki se sooča s pandemijo koronavirusa, med katero najpogosteje umirajo prav temnopolti.
Celo republikanci niso ostali neprizadeti ob posnetku aretacije, med katero Floyd policista Chauvina prosi, naj ga pusti, ker ne more dihati, policist pa neprizadeto še naprej tišči koleno na njegov vrat, dokler Floyd ne umre. Republikanci sicer bolj poudarjajo red in zakon, demokrati pa krivice in rasizem.
Brat pokojnika Terrence Floyd je v ponedeljek nato pozval temnopolte, naj usmerijo energijo v izobraževanje, predvsem v udeležbo na volitvah. V predmestju Chicaga sta v ponedeljek med nemiri umrli dve osebi, okoliščine pa še niso povsem jasne.
Ubili lastnika restavracije
V Louisvillu so policisti že v ponedeljek ustrelili priljubljenega lastnika restavracije, ki jih je prej zastonj hranil. Menda po nesreči, ker so odgovorili na strele nanje iz vrst protestnikov. Policisti so nekako pozabili vključiti kamere in župan je zaradi tega odpustil šefa policije. Restavracija pokojnega je sedaj postala zbirališče za protestnike proti tej smrti, proti Floydovi smrti in smrti ženske, ki so jo doma ubili policisti, ki so zgrešili naslov.
V newyorškem Buffalu je nekdo zapeljal z avtomobilom v policiste in pri tem dva poškodoval. Policisti so odgovorili s streljanjem, vendar je voznik pobegnil. V Nashvillu je približno 60 pripadnikov nacionalne garde odložilo orožje in ščite na poziv mirnih protestnikov in skupaj so se spominjali Floyda.
V Birminghamu v Alabami so se mestne oblasti odločile za odstranitev 20 metrov visokega spomenika rasistični konfederaciji, čeprav jim zaradi tega grozi kazen 25 tisoč dolarjev. Spomenik je tarča protestnikov in mesto raje to zadevo odstrani in plača kazen, kot pa da še naprej provocira ljudi, piše STA.
Protesti so se nadaljevali v vseh večjim ameriških mestih
V Washingtonu so ljudje, ki so jih na Trumpov ukaz razgnali izpred Bele hiše, odpravili po ulicah in razbijali vse na poti do kongresa. Prvič doslej so policijsko uro uvedli tudi v New Yorku. ZDA toliko policijskih ur niso videle od leta 1968, ko je izbruhnilo rasno nasilje zaradi umora borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega.
Demokrati v kongresu pripravljajo več zakonodajnih pobud za resne reforme. Nekdanji republikanec in po sporu s Trumpom sedaj neodvisni kongresnik Justin Amash predlaga zakon, po katerem bi žrtve policijskega nasilja lahko vlagale civilne tožbe. Vrhovno sodišče ZDA je to s svojimi odločitvami onemogočilo s tako imenovano doktrino kvalificirane imunitete.
Demokratski senatorji pripravljajo predlog za ustanovitev nacionalnega registra policijskih zlorab in prepoved prenosa vojaškega orožja lokalnim policijskim agencijam po ZDA. Večina republikancev sicer vsaj za zdaj še ne podpira Trumpovih pozivov za uporabo vojske in nasilja za zaustavitev protestov, vendar velikega navdušenja za zakonodajne pobude demokratov ne kažejo, navaja STA.
Trump bi po potrebi mobiliziral vojsko
Trumpa sicer bolijo kritike, da se v času nemirov zaradi policijskega nasilja skriva v bunkerju Bele hiše in jezno tvita grožnje. Na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši je dejal, da so Američani z vso pravico jezni zaradi brutalne smrti Floyda, vendar njegova smrt ne sme biti "utopljena v jeznih protestih".
Kot je dejal, bo na ulice mest poslal na "tisoče in tisoče" vojakov, vojaškega osebja in drugih organov pregona za ustavitev nemirov, vandalizma in nerazumnega uničevanja infrastrukture. Kot je še povedal, bo vojsko aktiviral, če bo zvezna država ali mesto zavrnilo ukrepe za umiritev množic, poroča BBC.
Trump se je včeraj nato odpravil tudi do cerkve sv. Janeza, ki je bila dan prej med protesti poškodovana. Nekdo mu je nato dal v roke Sveto pismo, ki ga je malce obračal in se fotografiral. Na vprašanje, ali je Sveto pismo njegovo, je Trump odgovoril, da je pač Sveto pismo, nato se je vrnil domov. Episkopalna škofinja Mariann Buddle, ki je odgovorna za cerkev, je bila zaradi incidenta, za katerega je izvedela na televiziji, ogorčena.
"Niti vljudnostnega klica ni bilo, da bodo počistili trg s solzivcem, zato da bodo lahko uporabi eno od naših cerkva za kuliso s Svetim pismom v rokah. S knjigo, ki razglaša, da je Bog ljubezen, medtem ko je sam do zdaj le razpihoval nasilje," je bila ogorčena škofinja.
"To je bilo res sramotno dejanje. Videlo se je, da Svetega pisma nikoli ni držal v rokah, saj sploh ni vedel, kako naj stori. Kot da sploh ne bere in ne ve, kako knjige delujejo. Mirne protestnike je napadel s solzivcem, da se je lahko fotografiral. Sramota," je sporočil newyorški guverner Andrew Cuomo. Podobno so sporočili tudi senatorka Kamala Harris in drugi demokrati, poroča STA.
Obudil bi 213 let star zakon
S sprehodom je ponazoril resnost svojih besed v govoru, med katerim je, kot omenjeno, napovedal, da bo obudil 213 let star zakon proti vstaji v ZDA in na ulice ameriških mest poslal vojsko. Omenjeni zakon je nazadnje leta 1992 obudil predsednik George Bush starejši zaradi rasnih nemirov v Los Angelesu, vendar na prošnjo guvernerja Peta Wilsona.
Ameriški guvernerji za posredovanje v nemirih običajno uporabljajo nacionalno gardo, kar je pravzaprav vojska posamezne zvezne države. Ta lahko ob mobilizaciji opravlja tudi policijske naloge, česar ameriška vojska ne sme, razen v primeru obuditve zakona z začetka 19. stoletja, kar namerava zdaj storiti Trump, piše STA.
Ameriški obrambni minister Mark Esper je medtem dejal, da ne podpira uporabe aktivnih enot ameriške vojske za zatiranje protestov po ZDA, kar je v nasprotju z izjavami vrhovnega poveljnika vojske Trumpa. Esper meni, da bi takšna rešitev prišla v poštev le kot skrajni izhod v sili v najresnejših primerih.
"Trenutno nismo tam in ne podpiram obuditve zakona proti vstaji," je dejal minister za obrambo, ki je že v torek razložil, da se ni zavedal, da ga bo Trump skupaj z načelnikom štaba združenih poveljstev Markom Milleyjem v ponedeljek uporabil kot statista za fotografiranje s svetim pismom po napadu na mirne protestnike pred Belo hišo.
Novinarji žrtve nasilja
Novinarji, ki poročajo s protestov, so prav tako žrtve nasilja. Napadajo jih tako policisti z gumijastimi naboji, solzivcem in gumijevkami kot protestniki s pestmi in različnimi predmeti. Do nedelje so v ZDA našteli najmanj 60 primerov nasilja nad novinarji.
V Minneapolisu je zaradi gumijastega naboja na levo oko oslepela fotografinja Linda Tirado. Novinarja časnika Minneapolis Star Tribune Chrisa Serresa so policisti dvakrat zbili na tla in mu grozili, da ga bodo ustrelili, če se premakne. Novinarka Los Angeles Timesa Molly Hennessey Fiske je povedala, da so proti njej in več deset novinarjev policisti iz neposredne bližine uporabili solzivec, čeprav so se identificirali z novinarskimi izkaznicami.
Odbor za zaščito novinarjev je opozoril, da gre za nedopustne poskuse ustrahovanja novinarjev. Pozval je oblasti po ZDA, naj policistom ukažejo, naj ne napadajo novinarjev, temveč jim zagotovijo varno poročanje, piše STA.
Proti policijskemu nasilju tudi številni športniki
S kritiko ravnanja ZDA pa sta se odzvala tudi Iran in Kitajska, ki ju Washington pogosto obtožuje kršitev človekovih pravic. Iransko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA, naj ustavijo nasilje nad lastnim narodom. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian je izpostavil, da je rasizem do etničnih manjšin kronična bolezen ameriške družbe.
Odziv ameriške administracije na proteste je označil za "šolski primer svetovno znanih dvojnih meril" ZDA, ki na drugi strani poveličujejo prodemokratične proteste v Hongkongu.
Na stran protestnikov in proti policijskemu nasilju so se postavili tudi številni športniki, med njimi svetovni prvak formule 1 Lewis Hamilton. Podporo temnopoltim Američanom so prek družbenih omrežij izrekli tudi trije največji slovenski zvezdniki v ZDA. Ne smemo ostati tiho, je med drugim zapisal hokejist Anže Kopitar. Zaskrbljenost nad nasiljem v ZDA sta izrazila tudi Luka Dončić in Goran Dragić.
Protesti so se iz ZDA razširili tudi v druge države. Med drugim je proti rasizmu in policijskemu nasilju v ZDA konec tedna protestiralo več tisoč ljudi na Novi Zelandiji, v Veliki Britaniji in Kanadi. V Nemčiji, kjer se je pred ameriškim veleposlaništvom v Berlinu danes zbralo okoli 2.000 ljudi, so protesti potekali že tretji dan, še navaja STA.
14