Ponedeljek, 27. 7. 2020, 17.29
3 leta, 9 mesecev
Neenotna merila celo znotraj Evropske unije
To je članica EU, ki je na svoj oranžni seznam uvrstila tudi Slovenijo, Avstrijo, Nemčijo ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,33
10
Irska
Eden od odzivov držav na epidemijo covid-19 so tudi omejitve pri prehajanju državnih meja – celo znotraj Evropske unije in celo znotraj schengenskega prostora, ki bi moral delovati kot enoten prostor s prostim prehodom oseb in blaga za državljane vseh držav v tem prostoru. Posledično tudi slovenski državljani ne moremo več prosto potovati po vsej Evropski uniji.
Takšno ravnanje posameznih držav pravno-formalno sicer nima nobene napake. Države članice Evropske unije so suverene, celo schengenski sporazum dopušča začasno uvedbo mejnega nadzora med državami schengenskega prostora, če posebne okoliščine to narekujejo.
Ob vseh mejnih kontrolah in omejitvah, ki jih je tudi po vsej Evropi sprožila epidemija covid-19, so vrednote in prednosti schengenskega sporazuma videti zgolj kot oddaljen spomin.
Kaj to pomeni, se zavemo vsakič, ko se odpravimo čez (večji) mejni prehod v Avstrijo, ki je nadzor s Slovenijo uvedla ob vrhuncu migrantske krize in od takrat dodobra raztegnila tolmačenje pojma začasno z večkratnim podaljševanjem tega ukrepa.
Zapiranje meja ni nujno in vedno prava rešitev
Tudi z epidemiološkega vidika bi se našli smiselni razlogi za ukrepe, ki ob prihodu iz neke druge države narekujejo obvezno 14-dnevno (Norveška zahteva 10-dnevno) karanteno. Virus SARS-CoV-2, povzročitelj bolezni covid-19, se namreč širi predvsem z bližnjimi srečanji, zato omejevanje stikov, predvsem s tistimi, ki prihajajo z območij večje pogostosti bolezni, zanesljivo zmanjšuje verjetnost širjenja okužb.
Hkrati pa so pozivi nekaterih za agresivno zapiranje meja vsepovprek vse prej kot razumni in celo nevarni, saj pri nekaterih ustvarjajo popolnoma lažen občutek varnosti.
Virus se bo z veliko večjo verjetnostjo hitreje širil na neki preveč polni plaži v Sloveniji, če se na njej ne bodo spoštovali ukrepi vzdrževanja razdalje med ljudmi, ki niso iz istega gospodinjstva, kot na neki prazni plaži na Hrvaškem, v Italiji ali v Grčiji, ki jih v teh državah ob tako ohromelem turizmu, kot je zdaj, vendarle ni malo.
Tudi ob počivanju na plaži je pomembno skrbeti za ohranjanje varne razdalje vsaj poldrugega metra, česar ljudje ponekod le nimajo v mislih.
Zeleno, oranžno, rumeno, rdeče
Na Hrvaškem, zlasti v njenem severovzhodnem delu, so epidemiološke razmere le nekoliko slabše kot v Sloveniji, a še vedno nič kaj slabše kot v nekaterih drugih velikih evropskih državah, od Španije pa nadalje, ki praviloma ostajajo na zelenih seznamih drugih držav – v tem trenutku tudi Slovenije.
Hrvaška pa je medtem pristala na različnih seznamih, od zelenega avstrijskega in nemškega prek rumenega slovenskega do oranžnega belgijskega in nizozemskega pa do rdečega norveškega. Merila očitno niso vedno in povsod samo epidemiološka, temveč imajo tudi druga in drugačna ozadja. Svet ni en, svetova sta (najmanj) dva.
Hrvaški je vsaj malo v tolažbo, da jo je Anglija uvrstila na seznam držav, v katere so nenujna potovanja mogoča brez omejitev, medtem ko Slovenije z boljšo epidemiološko sliko na tem seznamu še vedno ni. Ostali deli Združenega kraljestva, na primer Škotska, imajo svoje sezname, a nekih večjih razlik glede na Anglijo ni.
Prevelika odvisnost od turizma zdaj kaže zobe
Za državo, ki je veliko bolj odvisna od turizma kot Slovenija in ki še z večjim strahom gleda v jesen in v to, kaj bodo tokrat prinesle gospodarske razmere, so takšne semaforske igre usodnega pomena.
V teh časih, ko epidemija dodobra omejuje potovanja, imajo države, katerih gospodarstvo je zelo odvisno od turizma, pred seboj velike izzive.
Še zdaj marsikoga na Hrvaškem boli glava od nedavne nizozemske odločitve, da Hrvaško uvrsti v isto skupino držav kot Brazilijo, ZDA, Srbijo, Kosovo, ki je mnoge Nizozemce (ne pa vseh) v trenutku pognala proti Sloveniji in Italiji ali celo domov. Že res, da oranžni seznam na Nizozemskem še ne pomeni zakonsko predpisane karantene, temveč le močno priporočene, pa vendarle …
Pometanje se začne pred lastnim pragom
Res je tudi, da Hrvaška ni naredila dovolj, da bi popravila vtis tistim, ki odločajo o njeni barvni uvrstitvi na sezname. Oblasti se niso odločile za močnejše omejitve zbiranj, kot so poroke. Tako na Hrvaškem še vedno lahko potekajo zabave, proslave in poroke s po več sto ljudmi, in obratujejo nočni klubi, obenem pa je v polpraznih trgovinah in nakupovalnih središčih obvezno nošenje mask.
Podobi Hrvaške gotovo ne pomaga, da je njihova zunanja evropska meja, to je proti Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori, kjer to poletje covid-19 razsaja veliko bolj kot zahodneje od njih, prepustnejša od drugih evropskih zunanjih meja. Medtem ko mnoge evropske države sploh ne dopuščajo vstopa iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, Hrvaška, ki formalno sicer ima omejitvene ukrepe na teh zunanjih mejah, dopušča precej izjem.
To poletje si kar odmislite popotovanje po Irskem
A da ta barvna razvrščanja niso usklajena, marsikdaj pa niti strokovna, dokazuje primer evropske države, ki je celo Slovenijo kljub našim še vedno ugodnim epidemiološkim razmeram, uvrstila na svoj oranžni seznam.
Irska sicer ni članica schengenskega sporazuma, zato izvaja mejni nadzor ob vseh prihodih (z izjemo prihodov iz Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske pred epidemijo).
Ob vrnitvi v svojo domovino iz držav na irskem oranžnem seznamu morajo v obvezno 14-dnevno karanteno tudi irski državljani.
Del prikaza mobilne eplikacije irskega zunanjega ministrstva, kjer je razvidna uvrstitev Slovenije.
Tudi Nemcem ostaja Irska priprta
Toda zdaj prihodi iz Slovenije in vseh drugih držav na oranžnem seznamu pomenijo obvezno 14-dnevno karanteno. Podobno velja celo za Avstrijo in Nemčijo, veliko bolj razumljivo tudi za Španijo, Portugalsko in Francijo, ki so ravno tako pristale na zajetnem irskem oranžnem seznamu.
Irski zeleni seznam je zelo ozek. Poleg Severne Irske (ne pa tudi preostalih delov Združenega kraljestva) ta zajema samo še 15 držav ali območij: Ciper, Estonijo, Finsko, Gibraltar, Grčijo, Grenlandijo, Italijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Monako, Norveško, San Marino in Slovaško.
10