Torek, 10. 3. 2020, 14.33
4 leta, 1 mesec
Kako dolgo je smiselno trajanje karantene za novi koronavirus?
Povprečen čas inkubacije z novim koronavirusom je (samo) 5,1 dneva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,13
18
Če bi karanteno za novi koronavirus podaljšali na več kot 14 dni (razen za zelo redke upravičene primere), bi s tem naredili za družbo več škode, kot bi bilo lahko koristi, nakazujejo ameriški znanstveniki.
Ameriška raziskava javno dostopnih podatkov o okužbah z novim koronavirusom sars-cov-2 je pokazala, da je mediana časovne vrednosti od okužbe do pojava bolezni malo več kot pet dni. Ta podatek potrjuje, da je 14-dnevno obdobje karantene razumno in varno, zatrjujejo raziskovalci.
V raziskavi, ki so jo vodili na šoli javnega zdravstva Johns Hopkins Bloomberg School of Public Health, so še ugotovili, da je približno 97,5 odstotka tistih, ki so razvili simptome okužbe sars-cov-2, to zaznalo v največ 11,5 dneva po okužbi.
Njihove ugotovitve temeljijo na 181 primerih iz Kitajske in drugih držav, ki so jih potrdili pred 24. februarjem. Večina teh primerov zajema posameznike, ki so potovali v kitajsko mesto Wuhan, središče epidemije, ali so bili izpostavljeni posameznikom, ki so potovali po provinci Hubei, katere glavno mesto je Wuhan.
Rezultate raziskave so objavili v znanstveni reviji Annals of Internal Medicine.
Približno 97,5 odstotka tistih, ki so razvili simptome okužbe sars-cov-2, je to zaznalo v največ 11,5 dneva po okužbi.
Po petih (ali šestih) dneh še ni varnosti
Iz rezultatov omenjene raziskave sicer nikakor ni mogoče sklepati, da lahko v odsotnosti znakov okužbe že 5,1 dneva po stiku z okuženo osebo izključimo možnost pojava okužbe.
Zagotovo pa te ugotovitve upravičujejo 14-dnevno obdobje, ki so ga skoraj povsod po svetu sprejeli kot obdobje karantene oziroma aktivnega opazovanja za to okužbo pri posameznikih, za katere se sumi, da bi ji lahko bili izpostavljeni.
Verjetnost okužbe se namreč močno poveča pri stikih z že okuženimi in takrat je osamitev najboljši način za preprečevanje nadaljnjega širjenja.
Vsaka karantena lahko zgreši kakšen primer
Prvi avtor raziskave Justin Lessler, izredni profesor na oddelku za epidemiologijo na omenjeni šoli javnega zdravstva, ob tem opozarja, da tudi pri 14-dnevni karanteni obstaja verjetnost, da ta dolgoročno zgreši 1,01 odstotka okuženih.
Iz rezultatov omenjene raziskave sicer nikakor ni mogoče sklepati, da lahko v odsotnosti simptomov okužbe že 5,1 dneva po stiku z okuženo osebo izključimo možnost pojava okužbe, a so potrjeni sklepi, da je 14 dni razumna in upravičena doba za karanteno zaradi novega koronavirusa.
Eden od rezultatov njihove raziskave je tudi spletno orodje za izračun trajanja primernega obdobja karantene glede na vedenje virusa in pričakovano stopnjo zanesljivosti – koliko okužb bo predvidoma zajetih in koliko zgrešenih.
Pravilno odmerjene karantene so učinkovit način boja
Natančna ocena inkubacijskega obdobja (čas med prvotno izpostavljenostjo patogenemu organizmu in pojavom znakov pri okuženi osebi) za okužbo z novim virusom epidemiologom olajša predvidevanje dinamike epidemije, javnemu zdravstvu pa omogoča oblikovanje načrtovanja učinkovitih ukrepov.
Karantene upočasnjujejo in lahko dolgoročno ustavijo širitev okužb tudi takrat, ko obstajajo redki primeri z inkubacijsko dobo, ki je daljša od trajanja predpisane karantene.
Upoštevati je treba družbeno škodo ob popolni izolaciji
Lesler še opozarja, da ločevanje ljudi na način, ki jim povsem preprečuje delo, ustvarja škodo tako na ravni posameznika kot tudi na ravni vse družbe – in to je treba upoštevati pri odmerjanju primerne inkubacijske dobe. Kot je poudaril, se to še najbolje vidi, ko v karanteni pristanejo tisti, ki delajo v zdravstvu in v nujnih službah, kot so gasilci.
Takšne posledice je treba primerjati s škodo, ki bi nastala, če bi kakšen redek primer ostal neodkrit, po drugi strani pa je v najbolj tveganih primerih, na primer pri zdravstvenih delavcih, ki so neposredno izpostavljeni virusu brez ustrezne zaščite, povsem upravičeno aktivno opazovanje tudi po izteku običajnega 14-dnevnega obdobja.
Inkubacijske dobe so zelo različne
Nova ocena inkubacije (mediana 5,1 dneva) za sars-cov-2 je primerljiva ocenam prejšnjih študij, ki so temeljile na manjšem številu primerov, in tudi vrednostim za virus sars-cov, ki je v letih od 2002 do 2004 razsajal na jugu Kitajske in v Hongkongu.
Natančna ocena inkubacijskega obdobja (čas med prvotno izpostavljenostjo patogenem organizmu in pojavom simptomov pri okuženi osebi) za okužbo z novim virusom epidemiologom olajša predvidevanje dinamike epidemije, javnemu zdravstvu pa omogoča oblikovanje načrtovanja učinkovitih ukrepov.
Pri koronavirusu mers-cov, ki so ga zaznali na Bližnjem vzhodu, kjer je imel razmeroma visoko smrtnost, so povprečno trajanje inkubacije ocenili na od pet do sedem dni. Koronavirusi, ki pri ljudeh povzročajo navaden prehlad, imajo povprečno inkubacijsko dobo približno tri dni, pri gripi je inkubacijsko obdobje od enega do treh dni, pri ošpicah pa dolgih 9–12 dni.
Redke dolge inkubacijske dobe morda niti niso tako dolge
Ocena inkubacijske dobe sicer ni vedno samoumevna, kajti ni zanesljivega načina za ugotavljanje, kdaj natančno je bila oseba prvič izpostavljena virusu.
Ravno zato se pri tovrstnih ocenah upoštevajo najbolj konservativne predpostavke z namenom zagotavljanja čim večje varnosti. Ravno zaradi takih predpostavk navidezno dolga inkubacijska doba morda niti ni tako dolga.
Vedeti je treba tudi, da inkubacijska doba ni enaka obdobju, v katerem je oseba lahko prenašalec okužbe. Še vedno ne vemo zanesljivo niti, kakšne so, če sploh obstajajo, razsežnosti prenosa okužbe covid-19 v obdobju inkubacije, ko okužena oseba še ne kaže znakov okužbe.
18