Temna stran Facebooka

Na stotine milijonov uporabnikov, milijarde osebnih podatkov, zasebna varnostna služba s širokimi pravicami dostopa: Facebook je s številnimi uporabniki pridobil tudi možnost vpliva na vlade, podjetja, ljudi. V zadnjih tednih je podjetje sprejelo več odločitev, ki so ujezile uporabnike in borce za zaščito osebnih podatkov. Med takšnimi je nadziranje. Facebook samodejno zazna, kdo komu piše in sledi ključnim besedam. Pod določenimi pogoji lahko sistem na primer predvideva, da gre za neprimerno vedenje odraslih do najstnikov in sproži alarm. Uslužbenec nato preveri klepet in sporočila in če odkrije sledi kaznivih dejanj, se vključi policija, poroča Spiegel. Vsiljena elektronska pošta Facebook je uporabnikom preprosto ponudil, da vnesejo svoj elektronskinaslov@facebook.com in to avtomatično vnesel v profil. Elektronska pošta, poslana na te naslove, se je pojavila na Facebook profilu posameznika. Če pošiljatelj ni "prijatelj" uporabnika na Facebooku, je njegovo sporočilo romalo v mapo "drugo" v poštnem predalu. Nov naslov je Facebook avtomatično zabeležili tudi v adresarju, ki je pri nekaterih uporabnikih izginil, zato so nekateri ti izgubili pošto. Šlo naj bi za tehnično napako, je zagotovil Facebook. Prepoved uporabe psevdonimov Facebook zahteva prava imena in uporabnikom omogoča, da razkrijejo psevdonime drugih uporabnikov. Uporabniki zato dobijo prikazane nekatere svoje stike in morajo navesti, ali je uporabljeno ime pristno. Odgovor naj bi ostal anonimen in naj ne bi vplival na račun te osebe. Facebook trdi, da ne gre za vohunjenje temveč za test.

Tistim, ki se na Facebook prijavijo s psevdonimom, naj bi zaprli račun. Za odprtje računa naj bi prizadeti uporabnik poslal kopijo svoje osebne izkaznice na sedež podjetja. Siljenje k uporabi pravega imena je sporno, saj so nekateri za zares svobodno uporabo interneta odvisni od psevdonimov ali se želijo s psevdonimi zaščititi pred preganjanjem ali zalezovanjem.

Demokratično glasovanje? Niti ne Vse je zelo demokratično, uporabniki imajo izbiro – tako Facebook oglašuje glasovanje o pogojih uporabe in o politiki varovanja podatkov v omrežju. Toda glasovanje je bilo farsa, saj o njem večine uporabnikov sploh niso obvestili, zato jih je glasoval le manjši delež. Toda tudi če bi glasovalo na stotine milijonov uporabnikov, rezultat za Facebook ne bi bil zavezujoč.

Pomanjkanje zasebnosti Kritiki Facebooku očitajo, da privzete nastavitve zagotavljajo široko javno dostopnost do osebnih podatkov uporabnikov. Nove funkcije je mogoče aktivirati brez posredovanja uporabnika. S tem, da je bilo prepoznavanje obrazov na naloženih fotografijah avtomatično vklopljeno, se ukvarja tudi ameriški senat. Nemški borec za zaščito podatkov Thilo Weichert zahteva ustavitev prenosa podatkov v ZDA in vpogled v obdelavo podatkov na Facebooku.

Brezskrbnost nekaterih uporabnikov Za vse, kar se zgodi s podatki na Facebooku, ni neposredno odgovorno podjetje, a privzete nastavitve skupaj z brezskrbnostjo številnih uporabnikov vodi do zmanjševanja zasebnosti. Ohranjati ravnotežje med poslovnim modelom in poslanstvom, med svobodo uporabnika in odgovornostjo operater ni vedno lahko. Na eni strani več tisoč uporabnikov Facebooka poziva, naj se zaostri politika do neonacistov, ki si na Facebooku delajo reklamo, po drugi strani pa se pojavljajo kritike, ko Facebook preverja komuniciranje svojih uporabnikov, da bi preprečil kazniva dejanja.

Rutinsko nadziranje na Facebooku Osebni podatki, ki jih zahteva Facebook in mu jih uporabniki zaupajo, so zelo zaželeni. Nemška kreditna agencija Schufa je želela vedeti, ali in kako bi lahko podatke na Facebooku uporabili za preverjanje kreditne sposobnosti posameznikov. Davčni preiskovalci,tožilci, odvetniki za razveze in zalezovalci že dolgo rutinsko pregledujejo največjo zbirko osebnih podatkov, kar jih je svet kdaj videl.