Slovenija ima najdražji sodni sistem in največ sodnikov na prebivalca

V danes objavljenem pregledu stanja na področju pravosodja v Evropski uniji Evropska komisija ugotavlja, da se je učinkovitost pravosodnih sistemov v državah članicah izboljšala, čeprav so med njimi še vedno razlike.

Evropska komisija med drugim ugotavlja:

- vrzeli v zvezi z razpoložljivostjo in uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije pri komunikaciji med sodišči in strankami, - v večini držav se je več kot 20 odstotkov sodnikov udeležilo stalnega usposabljanja na področju prava EU ali pravne ureditve drugih držav članic povezave, kar sicer precej presega cilj petih odstotkov delavcev v pravnih stroki, - v večini držav so sodbe v civilnih in gospodarskih zadevah brezplačno dostopne, - višja kot je stopnja sodišča, manj je sodnic: čeprav se delež poklicnih sodnic na prvo- in drugostopnih sodiščih zvišuje, mora večina držav narediti še veliko za uravnoteženost spolov na vrhovnih sodiščih (delež od 40 do 60 odstotkov).

Ugotovitve iz pregleda stanja v sodstvu v državah Evropske unije bodo upoštevane pri analizah stanja posameznih držav v evropskem semestru 2015.

Slovenija odstopa Slovenija v poročilu najbolj izstopa po številu sodnih primerov na prebivalca, saj se pravda povprečno skoraj vsak drugi Slovenec. Stanje na področju sodnih izostankov se je sicer izboljšalo, a Slovenijo v tej kategoriji vseeno prekaša le Portugalska.

Po navedbah poročila Slovenija med vsemi državami za sodišča nameni največ odstotkov BDP. Najvišje je tudi število sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, saj jih ima Slovenija približno dvakrat toliko kot Nemčija, nasprotno pa ima relativno precej malo odvetnikov – skoraj petkrat manj kot na primer Luksemburg. Slovenija precej zaostaja tudi glede na neodvisnost sodstva, saj nas raziskava uvršča na rep lestvice, pred Španijo, Hrvaško, Bolgarijo in Slovaško.

Dobro pa se je Slovenija odrezala na področju spodbud za alternativno reševanje sporov, saj se skupaj z Nemčijo uvršča na sam vrh lestvice.

Učinkovitost sodstva: 15. mesto Tretji pregled stanja je okviru merjenja učinkovitosti pod drobnogled vzel trajanje civilnih in gospodarskih postopkov na prvi stopnji. Ti so se v primerjavi s predhodnima poročiloma skrajšali, saj so leta 2013 v povprečju trajali 301 dan, medtem ko so leta 2011 trajali 315, leta 2012 pa 318 dni.

Slovenija se je pri učinkovitosti uvrstila na 15. mesto med 23 državami članicami EU, za katere so dostopni podatki. Boljše od nje so na primer Litva, Latvija, Estonija, Avstrija in Španija, slabše pa Francija, Hrvaška, Slovaška, Italija in Malta.

Kakovost sodstva: 25. mesto Med 28. državami članicami EU se je Slovenija pri kakovosti pravosodja uvrstila na 25. mesto. Oceno kakovosti sestavlja več postavk, povezanih s spori majhne vrednosti, med katerimi so dostopnost informacij o poteku primerov, začetek postopka o sporu majhne vrednosti, dostopnost informacij o povezani zakonodaji in pravicah, dostopnost informacij o tem, kako začeti civilne postopke in spore majhne vrednosti.

Na področju spodbujanja alternativnega reševanja sporov je Slovenija zasedla 15. mesto med 26. državami članicami EU. Na prvem mestu na tem področju je Hrvaška, pred Slovenijo so se na primer uvrstile Italija, Finska, Madžarska, Estonija, Irska in Francija, za našo državo pa Švedska, Slovaška, Litva, Danska, Avstrija in Češka.

Neodvisnost sodstva: 24. mesto Kriterij za podano oceno neodvisnosti sodstva je zaznavanje njegove neodvisnosti, piše v pregledu stanja. Najvišja mogoča ocena na tem področju je sedem, Slovenija je v letih 2013-2014, ki so podlaga za razvrstitev na lestvici, dosegla 24. mesto z oceno 3,4; to je sicer slabše od obdobij 2010-2012 (ocena 3,8) in 2012-2013 (ocena 3,6).

Najboljša v prvini dojemanje neodvisnosti sodstva je sicer z oceno 6,6 Finska, ki ji sledijo Danska (6,5), Irska (6,3), Velika Britanija (6,2) in Nizozemska (6,1). Pred Slovenijo so med drugim še Estonija, Avstrija, Francija, Poljska, Madžarska, Češka, za njo so se uvrstile Španija, hrvaške, Bolgarija in Slovaška.