Pusićeva: Ni kriv arbitražni sporazum, temveč to, da so ga Slovenci kršili

Kot je dodala v pogovoru za Jutarnji list, za trenutno stanje ni kriv arbitražni sporazum, temveč dejstvo, da so ga Slovenci kršili.

"Druga stran je pokazala, da ni prepričana, kako lahko doseže tisto, kar si želi, ne da bi kršila sporazum," je izpostavila vodja hrvaške diplomacije.

"Položaj s sodniki ni glavna težava" Pusićeva je dejala, da je tudi v pismu arbitražnemu sodišču omenila, da je bilo nenavadno, ker so imenovali predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama za svojega člana, saj je v skladu z arbitražnim sporazumom ravno predsednik sodišča v Haagu tisti, ki imenuje sodnika, če se dve strani ne moreta dogovoriti. Medtem pa je tudi Abraham odstopil.

"Položaj s sodniki ni glavna težava, ker je arbitra v skrajnem položaju vedno lahko zamenjati. Glavna težava je, ker so v predmet naknadno dodani dokumenti in beležke, ki po pravilih tam ne bi smeli biti, kar je vidno iz objavljenih pogovorov, ki jim nihče ni zavrnil avtentičnosti. Priložili so jih po tem, ko so sodniki začeli razpravo," je povedala.

Pojasnila je, da tisti, ki sodelujejo v postopku, kot je slovenski sodnik, slišijo in vedo, kaj so slabosti in prednosti hrvaškega in slovenskega predloga in lahko z naknadnim dodajanjem dokumentacije dodatno pojasnijo temo, za katero so ocenili, da ni najboljše argumentirana, ter tako naknadno okrepijo ali poglobijo slovenske argumente.

Katere dokumente je Slovenija dodala naknadno? Na vprašanje, katere dokumente je Slovenija dodala naknadno, je Pusićeva izjavila, da na to ni mogoče odgovoriti ter da je to bistvo celotnega predmeta. Če bi to vedeli, bi lahko predmet očistili in nadaljevali postopek, čeprav so že pustili sledi in vplivali na sodnike.

"To je uničilo celoten predmet. Ni težava samo v sodnikih, temveč v predmetu, dokumentaciji, na temelju katere bodo odločali. Ni več mogoče razlikovati, kaj je kdaj postalo del predmeta," je zatrdila. Dodala je, da sledijo zapleten spravni postopek in razprave, ki so povezane z Združenimi narodi, ker je generalni sekretar ZN Ban Ki Mun tudi depozitar arbitražnega sporazuma.

Odločati bi moralo Meddržavno sodišče Pusićeva meni, da je po izkušnjah z arbitražnim sporazumom spor treba urediti na Meddržavnem sodišču, ne glede na to, ali je bil Abraham imenovan v arbitražno sodišče. Meddržavno sodišče ima drugačen postopek in več sodnikov, sodijo na temelju mednarodnega prava. Je boljša rešitev kot Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, ker gre za kopensko in morsko mejo, je dejala.

Ni želela neposredno odgovoriti na vprašanje, ali ZDA imajo posebno stališče do hrvaško-slovenskega spora. "Ljudje in države so se različno odzvali, na koncu pa imamo mi svoje argumente, ki so jasni kot beli dan. Nikogar nismo oškodovali, nikogar nismo prevarali, ravno nasprotno, izigrali so naše zaupanje," je odgovorila.

Kosorjeva meni, da bi bilo za Slovenijo poniževalno, če bo imenovala še enega arbitra "Konec je. Arbitražno sodišče in sama ideja arbitražnega sporazuma sta kompromitirana in uničena," je v pogovoru za današnji Dnevnikov Objektiv dejala nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor.

Med drugim je izpostavila, da je iz objavljenih posnetkov pogovorov med zdaj že nekdanjima agentko in arbitrom pri arbitražnem sodišču, Simono Drenik in Jernejem Sekolcem, jasno razvidno, da se je slovenski arbiter dogovarjal z najmanj dvema drugima sodnikoma. "S tem so tisti na slovenski strani, ki so pri tem početju sodelovali, udarili po eni največjih vrednot Evropske unije, to pa je neodvisno pravo, sodstvo," je prepričana.

V verodostojnost posnetkov ne dvomi. "Nihče ni izpodbijal njihove verodostojnosti. Odstopa slovenskega arbitra in predstavnice sta dokaz verodostojnosti," je prepričana. Tudi odstop arbitra Ronnyja Abrahama vidi kot še en dokaz, da sodišče ne obstaja, saj Slovenija v njem nima svojega predstavnika.

Ob tem pa Kosorjeva meni, da bi bilo za Slovenijo poniževalno, da bi imenovala še enega arbitra.