Kaj sledi po brexitu

Velika Britanija je prva država članica EU, ki se je odločila zapustiti povezavo. Kaj sledi?

1. V skladu s 50. členom Lizbonske pogodbe mora članica, ki želi zapustiti Unijo, o tem obvestiti Evropski svet. Britanski premier David Cameron je že pred referendumom napovedal, da bo člen 50. uveljavil takoj in o britanski odločitvi obvestil svoje evropske kolege. Brexit bo gotovo glavna tema na vrhu EU 28. in 29. junija.
Po Cameronovemu odstopu bi lahko novi premier zagovarjal, da je 50. člen pristranski do interesov države, ki zapušča EU, saj o pogojih za odhajajočo državo odloča 27 preostalih držav. Britanija ne bo imela pravice glasovanja. Da bi se o pogojih ločitve pogovarjali mimo 50. člena, je sicer malo verjetno.

2. V skladu s 50. členom je treba v dveh letih skleniti sporazum o izstopu, med drugim o carinah in svobodi gibanja, s preostalimi članicami povezave. Če v tem času ni dogovora, evropska pravila za članico, ki želi izstopiti, avtomatično prenehajo veljati, razen če se vse članice Unije strinjajo s podaljšanjem obdobja za pogajanja.

50. člen lizbonske pogodbe:
1.   Vsaka država članica se lahko v skladu s svojimi ustavnimi pravili odloči za izstop iz Unije.

2.   Država članica, ki se odloči izstopiti, o svoji nameri uradno obvesti Evropski svet. Na podlagi smernic, ki jih določi Evropski svet, se Unija pogaja in sklene s to državo sporazum o podrobnostih izstopa, ki upošteva okvir njenih prihodnjih odnosov z Unijo. Pogajanja o tem sporazumu potekajo v skladu s členom 218(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Svet s kvalificirano večino po odobritvi Evropskega parlamenta sklene sporazum v imenu Unije.

3.   Pogodbi se za zadevno državo prenehata uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po uradnem obvestilu iz odstavka 2, razen če Evropski svet po dogovoru z zadevno državo članico soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša.

4.   Za namene odstavkov 2 in 3 član Evropskega sveta in Sveta, ki predstavlja državo članico, ki izstopa, v Svetu in v Evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri sprejemanju sklepov v tej zadevi. Kvalificirana večina se določi v skladu s členom 238(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

5. Če država, ki je izstopila iz Unije, zaprosi za ponoven pristop, prošnjo vloži po postopku iz člena 49.

Edini precedens, podoben brexitu, je odhod Grenlandije, ki je predhodnico EU zapustila leta 1982, a Grenlandija z okoli 50 tisoč prebivalci je del Danske.

Mednarodne institucije omenjajo različne možnosti ureditve novih odnosov med EU in Veliko Britanijo:
- rešitev v okviru Evropskega gospodarskega prostora, kot imajo to urejeno Norveška, Islandija in Lihtenštajn)
- Evropske zveze za prosto trgovino (Švica)
- carinske unije (Turčija)
- ali prostotrgovinski sporazum.
Gospodarski odnosi med državami in Veliko Britanijo bi se v vsakem od naštetih možnosti urejali na ravni celotne EU in ne posameznih držav.

Pogajanja bi lahko trajala več kot dve leti

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je pred referendumom posvaril, da bi v primeru brexita pogajanja o novem odnosu med Unijo in Veliko Britanijo lahko trajala do sedem let.

Bruseljski spletni bilten EUobserver pa se je skliceval na vire v EU, ki so namignili, da se članice Unije v primeru brexita zavzemajo za hitra in težka pogajanja z Britanijo, da bi preostale odvrnili od morebitnega izstopa. Tusk je presodil, da bi bil proces ratifikacije v državah članicah lahko "dolg in boleč".

V branje priporočamo:

V živo: Šok. Zapuščajo nas.
Fotozgodba: Kako so se Britanci odpovedali združeni Evropi
Britanec, poročen s Slovenko: Največja težava Slovenije je ...
Igor Senčar: Evropski uniji bi trezen britanski strateški pogled zelo manjkal

Brexit je zapečatil (politično) usodo Camerona, ki je zaradi pritiskov tudi znotraj lastne stranke razpisal referendum, sam pa se je zavzemal za obstanek v EU. Cameron se bo v zgodovino zapisal kot premier, pod katerim je Velika Britanija zapustila EU. Uresničile so se napovedi The Economista, da bo na premierskem položaju ostal še čez poletje, da bi olajšal prihod novega voditelja. Med kandidati za njegovo mesto je med drugim nekdanji župan in Cameronov kolega iz vrst konservativcev, zaprisežen zagovornik brexita Boris Johnson. Novi premier bi lahko postal tudi trenutni finančni minister George Osborne ali pa notranja ministrica Theresa May.

Kdorkoli bo (novi) premier, ga čaka težko delo, saj globoko razdeljena ni le konservativna stranka, temveč vsa Velika Britanija.

Vprašanje je, kaj bosta naredili Škotska in Severna Irska, kjer so volivci večinsko glasovali za obstanek. Voditelj irske republikanske stranke Sinn Feina Martin McGuinness je po brexitu pozval k referendumu o združitvi Irske.

Prva škotska ministrica Nicola Sturgeon je že izjavila, da Škotska svojo prihodnost vidi znotraj EU. Večina Škotov, ki so septembra 2014 na referendumu tesno izglasovali obstanek v Veliki Britaniji, je na tokratnem referendumu glasovala za obstanek v EU. Na Škotskem so mogoči novi pozivi k referendumu za neodvisnost, da bi bila potem morebitna neodvisna Škotska del EU.