Četrtek, 23. 6. 2016, 13.57
7 let, 1 mesec
Britanec, poročen s Slovenko: Največja težava Slovenije je brezposelnost, ne brexit
Največji vpliv na ljudi ne bo imel brexit, temveč katastrofa evroobmočja in katastrofalna brezposelnost v Sloveniji, o današnjem britanskem referendumu pravi Keith Miles.
Keith Miles je finančni svetovalec iz Velike Britanije in nekdanji svetovalec bivšega slovenskega premierja Janeza Janše ter član strateškega sveta za gospodarski razvoj v vladi. Z ženo, Slovenko, živita blizu Londona. Bil je nadzornik Nove kreditne banke Maribor (NKBM), aprila letos pa je podal odstopno izjavo kot član nadzornega sveta Gorenja. Je tudi predsednik Društva slovensko-britanskega prijateljstva.
"Možnost za brexit je 50-odstotna, nihče ne ve, kakšen bo izid. Edino, kar je osupljivo, je to, da so se druge članice EU zbudile in se zavedle, da je brexit resna možnost. V zadnjem trenutku so se zavedle, da imajo težavo in da morajo nekaj narediti glede tega," meni Miles. Prepričan je, da je največji vpliv referenduma to, da je EU razdelila Veliko Britanijo, pa tudi številne druge države, kot sta Francija in Nizozemska, čedalje bolj razdeljena pa je tudi Nemčija.
V živo: Britanci odločajo o usodi EU
Ura resnice za EU #foto #video
Šest Slovencev iz Velike Britanije smo vprašali: Brexit ja ali ne?
Ne glede na izid referenduma bo Velika Britanija ostala razdeljena. "Morda je to Bruslju všeč. Bruselj ni preveč naklonjen nacionalnim državam. Bruselj ima rad province, rad bi imel zvezno republiko Evropo," je kritičen do EU.
Britanski premier Cameron, nasprotnik brexita, ima manjšo plačo kot okoli deset tisoč bruseljskih uradnikov. "Ne maramo, da nam drugi govorijo, kaj naj delamo"
Miles glavni razlog za željo precejšnjega števila, skoraj polovice, Britancev za odhod iz EU vidi v tem, da ti niso navajeni, da jim kdo drug govori, kaj naj delajo: "Zagovornikom brexita ni všeč ideja, da jim Nemčija in Francija narekujeta, kaj naj delajo."
Zagovorniki brexita so med predreferendumsko kampanjo poudarjali vprašanje migracij. "Kar zadeva imigrante, vidimo, da Slovenija in Nemčija na svoje meje postavljata bodečo žico. Pri imigraciji gre pri nas za vprašanje pomanjkanja nadzora," srž težave izpostavlja finančnik, ki se ob tem ne izoga vprašanju Turčije in vloge Bruslja: "Prihodnji teden bo turški jezik postal eden izmed uradnih jezikov EU. Kaj je naslednje, kar (v Bruslju, op. a.) načrtujejo? To kaže na pomanjkanje zaupanja. Zaradi referenduma so odložili odločanje o proračunu Evropske komisije. To ne vzbuja zaupanja v te ljudi. V Bruslju je okoli deset tisoč ljudi, ki zaslužijo več kot naš premier."
Brezposelnost večja težava kot brexit
Velika brezposelnost mladih bi morala Slovenijo skrbeti bolj kot brexit, pravi Britanec, ki Slovenijo dobro pozna. O vplivu morebitnega brexita na Slovenijo pravi, da bo v EU prihajalo manj denarja, ki ga nato Bruselj razdeljuje med članice: "To bi pomenilo, da bi morale Nemčija, Nizozemska in Francija prispevati več in morda bi morala več prispevati tudi Slovenija." Dodaja, da sta za Slovenija večja težava kot brexit katastrofalno stanje v evroobmočju in velika brezposelnost med mladimi. "Dokler se ne naredi nekaj glede tega, se bo izseljevanje mladih v druge države nadaljevalo, to pa nima nič z brexitom. V Sloveniji je najhujša socialna težava brezposelnost mladih," poudarja.
"Ste bruseljska provinca"
To, ali bi brexit pomenil začetek konca EU, je po njegovem mnenju odvisno od EU. "Moje mnenje je, da bo Velika Britanija boljša prijateljica EU zunaj povezave. Znotraj povezave bo vedno težko. Kar zadeva druge v EU … Ne vem, kakšne možnosti ima Slovenija. Ste bruseljska provinca. Kaj dosti ne morete, lahko le postavite bodečo žico na mejo. "
Britanci si želijo čimprejšnje vrnitve v normalnost
"Današnje vzdušje je nekoliko mirnejše kot preostale dni. Obe strani sta izčrpani od kampanje. Ponoci je padlo tudi precej dežja, kar je ustvarilo zastoje vlakov in druge nevšečnosti, s katerimi se danes ukvarjajo Londončani," pa pravi Tomaž Štih, programski inženir, ki živi in dela v Londonu.
Kampanja je bila po njegovih besedah precej izenačena. Kot pravi, je v zadnjem soocenju zablestel bivši londonski župan Boris Johnson, ki je nadoknadil zaostanek za nasprotniki brexita, ki je nastal po atentatu na poslanko Jo Cox. "Vsi se strinjajo, da je šlo za eno najognevitejših in najbolj populističnih kampanj na obeh straneh in upajo, da se bo po njej vrnila normalnost," poudarja.
Pred tremi leti se je preselil v London, kjer ima svoje podjetje Wischner.
Znan je tudi po pisanju svojega bloga Libertarec.
Kdo bo zagotavljal stabilnost, če ostanejo le socialistični Francozi in Nemci?
Štih, ki pričakuje zelo tesen izid referenduma, meni, da bi brexit prinesel krajše obdobje nestabilnosti, "ki bi se končalo, ko bi se finančni trgi prenehali bati, kaj bo. Brez dvoma lahko Britanija od Bruslja izsili zelo dober dogovor, saj to zmore že nekaj tisoč angaziranih traktoristov. Bolj je vprašanje kdo bo EU zagotavljal stabilnost, če ostanejo le socialistični Francozi in Nemci."
Brexit bi Slovencem zaprl široko odprta britanska vrata
Če bi Britanci zapustili Evropsko unijo, pričakuje, da bi sam imel manjše nevšečnosti in birokratske ovire.
"Morebitna prehodno stanje bi trajalo vsaj dve leti, kar pomeni, da smo vsi, ki smo tu že tri leta varni, saj po petih letih pridobimo rezidenčni status. Precej bolj zoprn bi bil brexit za tiste, ki so šele prišli ali bi se v prihodnje šele odločili priti sem. Tem bi se zaprla široko odprta vrata. Iz Slovenije se letno seli četrtina generacije. Verjetno vsi najboljši in najsposobnejši svoje generacije in bi padli v pred-evropsko kolesje pridobivanja viz in birokracije," je izpostavil.
5