Petek, 20. 1. 2017, 7.05
6 let, 6 mesecev
Kaj bosta Donald in Melania Trump prinesla Slovencem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
34
Donald Trump bo danes v Washingtonu zaprisegel pod Kapitolom in začel svoj štiriletni mandat 45. predsednika ZDA. Poglejmo, kakšne spremembe prinaša ZDA in svetu.
Odprava Obamacara
Ena od Trumpovih prednostnih nalog bo odprava med republikanci osovraženega Obamacara, tj. Obamovega zakona o zdravstvenem zavarovanju. Kako točno to izvesti in v kolikšnem času, pa se republikanci, ki imajo večino tako v predstavniškem domu kot v senatu, še vedno niso poenotili.
Trump napoveduje, da bo njegov novi zakon o zdravstvenem zavarovanju med drugim manj potraten za zavarovance od Obamovega in jim bo dal več pravic (na primer izbiro zdravnika).
- Zbogom, Barack Obama
- Vse Trumpove ženske
- Razkrivamo, za katerimi ljudmi oprezata Melania in Donald Trump
"Ko bom jaz predsednik ZDA, nihče ne bo umrl na ulici," je v pogovoru za Fox News Trump pomiril Američane, ki jih je strah, da bo po odpravi Obamacara manj poskrbljeno za njihovo zdravje.
Trump je prišel v Belo hišo s programom, ki je skoraj popolno nasprotje načelom, na katerih je svojo politiko gradil odhajajoči demokratski predsednik ZDA Barack Obama. Ta je zato v zadnjih dnevih povlekel veliko potez, s katerimi skuša otežiti mandat svojemu republikanskemu nasledniku: zaostril je odnose s Putinovo Rusijo, prepovedal črpanja nafte na Arktiki, z neuporabo veta omogočil izglasovanje resolucije Združenih narodov, ki je obsodila gradnjo judovskih naselij na Zahodnem bregu, v ministrstvu za domovinsko varnost zaprl register nedržavljanov ZDA, ki so jim vzeli prstne odtise in jih fotografirali v okviru boja proti terorizmu (s tem je Trumpu otežil izvedbo napovedanega omejevanja vstopa muslimanov v ZDA).
Zid na meji z Mehiko
Trump še vedno vztraja pri gradnji zidu na meji z Mehiko, ki naj bi preprečil nezakonito priseljevanje in tihotapljenje mamil. V predvolilni kampanji je zatrjeval, da bodo Mehičani plačali gradnjo zidu, o čemer pa južni sosedi seveda nočejo niti slišati. Pred dnevi je Trump povedal, da bo začel zid graditi takoj in da ga bodo Mehičani plačali pozneje.
Negotova usoda nezakonitih priseljencev
Newyorški milijarder je pred volitvami napovedal izgon nezakonitih priseljencev oziroma nedokumentiranih ali neprijavljenih priseljencev, kot jim zadnje čase pravijo demokrati. Teh je bilo po podatkih iz leta 2014 nekaj več kot 11 milijonov, zdaj je številka verjetno višja.
Trump zdaj pravi, da ne bodo brezsrčni in ne bodo ločevali družin, ter dodaja, da je njegov glavni cilj, da iz ZDA izžene kriminalce. Poleg tega obljublja spremembo zakonodaje o priseljevanju, ki bo dajala prednost priseljevanju nadarjenih in izobraženih tujih državljanov, ki bodo koristni za ameriško gospodarstvo, na primer za tehnološka podjetja v Silicijevi dolini.
Tako kot v Sloveniji, kjer bomo letos dobili štiri nove ustavne sodnike, se bodo tudi v ZDA kresala mnenja o novem članu ameriškega zveznega vrhovnega sodišča, ki ga bo Trump predlagal namesto Antonina Scalie, ki je umrl februarja lani (mandat ameriških zveznih vrhovnih sodnikov je neomejen, torej se konča s smrtjo ali odstopom sodnika, op. p.). Glede na to, da so nekateri člani ameriškega zveznega vrhovnega sodišča dokaj v letih, ni nemogoče, da bo moral Trump v prihodnjih letih izbrati kandidata še za kakšno izpraznjeno mesto.
Omejevanje priseljevanja muslimanov
Nejasno je, kakšen bo njegov odnos do priseljevanja muslimanov. Kot vemo, je po terorističnih napadih v San Bernardinu decembra 2015 napovedal časovno omejeno prepoved priseljevanja muslimanov v ZDA. Pozneje je to omilil v prepoved priseljevanja iz držav, ki so tvegane z varnostnega vidika oziroma so znane kot izvoznice teroristov, oziroma v strožji nadzor nad priseljevanjem iz teh držav.
S Putinom skupaj nad Islamsko državo?
Trumpov pomemben zunanjepolitični cilj je tudi otoplitev odnosov z Rusijo, ki so se v zadnjih dnevih zelo zaostrili. Trump pravi, da je pripravljen odpraviti sankcije, ki jih je Zahod proti Rusiji uvedel po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim leta 2014. A pod pogojem, da bo Rusija pomagala ZDA v boju proti islamskemu terorizmu (v prvi vrsti proti Islamski državi) in pri drugih ciljih, pomembnih za ameriške interese.
Islamska država je za Trumpa velika grožnja. Kot piše časnik Wall Street Journal, bo ameriška vojska Trumpu po inavguraciji predstavila različne načrte boja proti zloglasnemu kalifatu.
Trgovinska vojna s Kitajsko ali novi dogovor v korist ZDA?
Kitajska je bila v predvolilni kampanji ena od Trumpovih tarč, saj jo je med drugim obtožil, da s podcenjenim juanom škodi ameriškemu gospodarstvu. Kitajska je največja trgovinska partnerica ZDA, pri čemer je na primer leta 2015 ameriški trgovinski primanjkljaj znašal več kot 336 milijard dolarjev (323 milijard evrov).
Trump je v kampanji grozil s 45-odstotnimi carinami na kitajske izdelke, na kar so se Kitajci odzvali z napovedmi protiukrepov, kar seveda pelje v trgovinsko vojno med največjima svetovnima gospodarstvoma.
Trumpov minister za trgovino Wilbur Ross je že napovedal, da se bodo kmalu po inavguraciji začeli pogovarjati s Kanado in Mehiko o spremembi prostotrgovinskega sporazuma Nafta.
Protekcionizem in ohranjanje proizvodnih delovnih mest v ZDA
Trenja med ZDA in Kitajsko so seveda del Trumpove bolj protekcionistične politike. Njegov glavni cilj je, da ameriška podjetja delovnih mest oziroma proizvodnje ne bi prenašala v tujino in od tam izdelkov izvažala nazaj na ameriški trg, ampak da bi ohranjala proizvodnjo doma. Hkrati želi, da bi podjetja, ki so del proizvodnje že prenesla v tujino, to vrnila v ZDA.
Novi trgovinski sporazumi?
To je hkrati z napovedmi sprememb v trgovinskih sporazumih, ki jih imajo ZDA z drugimi državami (v prvi vrsti sporazuma Nafta), seveda prestrašilo zagovornike globalizacije, kar se je pokazalo na letošnjem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.
Eden od Trumpovih največjih nasprotnikov v svetovni politiki bo verjetno postal kitajski predsednik Ši Jinping.
Konec globalizacije, kot jo poznamo?
Bojazen pred Trumpom je tako velika, da so v Davosu kitajskega predsednika Ši Jinpinga, ki svari pred protekcionizmom in trgovinskimi vojnami, pozdravili kot glavno zvezdo zasedanja. Kitajci so seveda navdušeni nad globalizacijo, saj jim je omogočila velik skok v razvoju.
Nemški strah pred protekcionizmom ZDA
Poleg Kitajcev so veliki zmagovalci globalizacije tudi Nemci, svetovni izvozni rekorderji. Nemški uspeh je v veliki meri odvisen tudi od kitajske blaginje, zato ne preseneča, da je nemška kanclerka Angela Merkel pred dnevi malce prestrašeno posvarila pred protekcionizmom.
Še slabše volje je verjetno postala po tem, ko je prebrala Trumpov intervju za britanski The Times in nemški Bild, v katerem je nemškemu avtomobilskemu izdelovalcu BMW, ki želi v Mehiki zgraditi tovarno za proizvodnjo avtomobilov (tudi) za ameriški trg, zagrozil s carinami.
To leto bo za Merklovo tudi zaradi Trumpa naporno.
Trump in Merklova ne bosta ravno prijatelja
Poleg Trumpovih svaril nemški izvozni industriji se lahko odnosi med ZDA in Nemčijo zapletejo tudi zaradi Trumpovega odklonilnega odnosa do Merklove. Kot vemo, je newyorški milijarder izjemno kritičen do kanclerkine odločitve iz septembra 2015, da migrantom in beguncem odpre nemške meje.
Bo EU šla na okope proti Trumpu?
Merklova se je na Trumpove besede odzvala dokaj obrambno, napade nanjo pa skušajo prikazati kot Trumpove napade na celotno EU. Protitrumpovska retorika se je pokazala tudi v torek ob izvolitvi novega predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija. Italijana je na čelo parlamenta postavila koalicija Evropske ljudske stranke in liberalcev, ki so v skupnem dogovoru napovedali boj proti nacionalizmom in populizmom, ki skušajo uničiti EU.
Britanec Nigel Farage, ki je goreč nasprotnik EU, je glavni Trumpov zaveznik v Evropi.
Ideologija boja med populisti in globalistično elito
Ta populistična gibanja iz dogovora pa so prav tiste politične stranke (francoska Nacionalna fronta, avstrijski svobodnjaki …), ki se najbolj navdušujejo nad Trumpovim uspehom. Spletni medij Breitbart, katerega dolgoletni prvi mož je bil Trumpov glavni strateg in svetovalec Steve Bannon, prav tako vneto podpira "populistično-nacionalistična gibanja v boju proti globalističnim elitam".
Trump ter razpad EU in Nata
Tudi Trump je do EU zadržan, napovedal je že, da bo izstopu Velike Britanije sledila še kakšna članica EU. Zadržan je tudi do Nata, saj ga je razglasil za preživelo institucijo. No, kmalu so iz krogov Trumpovih svetovalcev prišle pomirjajoče besede: razložili so, da je Nato samo deloma preživet.
Že dolgo pa so znana Trumpova stališča, da ZDA ne bodo več zastonjkarski svetovni policist in da ne bodo zagotavljale varnosti članicam Nata, ki ne prispevajo zahtevanih dveh odstotkov BDP za obrambo (sem spada tudi Slovenija, ki za obrambo prispeva slab odstotek BDP).
Izraelski premier Benjamin Netanjahu že nestrpno pričakuje Trumpov prihod v Belo hišo. Z njegovim predhodnikom Obamo, ki mu jo je tik pred koncem mandata zagodel z resolucijo Združenega naroda o judovskih naseljih na Zahodnem bregu, sta bila na bojni nogi. Trump poudarja, da je velik prijatelj Izraela. Skupna točka med Trumpom in Netanjahujem je tudi nasprotovanje Obamovemu jedrskemu sporazumu z Iranom. Enostranska ameriška razveljavitev sporazuma z Iranom lahko seveda poveča napetosti na Bližnjem vzhodu.
Posebni odnosi z Veliko Britanijo in Izraelom
Glede na dozdajšnja Trumpova dejanja kaže, da ZDA največja zaveznika vidi v Veliki Britaniji in Izraelu. Ne smemo pozabiti, da je njegova mama Škotinja, ki je bila navdušena nad britansko monarhijo, in da Trump vlaga v domovino svoje matere. Prav tako kot z Veliko Britanijo ga tudi z judovsko državo vežejo tesne vezi – njegov zet in pomemben sodelavec je ameriško-judovski poslovnež Jared Kushner, v judovsko vero je prestopila tudi njegova hčerka Ivanka. Kushner bo tudi Trumpov posebni odposlanec za Bližnji vzhod.
Vpliv Trumpa na Slovenijo
Kakšen vpliv bo imelo Trumpovo predsedovanje ZDA na Slovenijo? Za zdaj ni videti, da bi imela naša država zaradi tega, ker je njegova zdajšnja žena Slovenka, kakšen poseben položaj v Trumpovih očeh. Na drugi strani pa velikega navdušenja nad Trumpom in Melanio za zdaj ni bilo niti na slovenski strani.
Če je Trump dolgo veljal za najbogatejšega slovenskega zeta, je ta oznaka pred volitvami skoraj čez noč izginila, tudi odnos do Melanie je bil dokaj nenaklonjen, verjetno zaradi njene odmaknjenosti od Slovenije in od slovenskih medijev ter zaradi nestrinjanja s političnimi stališči njenega moža.
Trd oreh za Trumpovo administracijo bo izboljšanje medrasnih odnosov, ki so se poslabšali v času Obamove administracije. Trump je prepričan, da bo nezadovoljstvo temnopoltih Američanov odpravil z novimi delovnimi mesti.
Bo Melania Sloveniji dala Piranski zaliv?
Kot vemo, so se po volitvah 8. novembra lani na Hrvaškem pojavljala mnenja, da bodo ZDA v sporu za Piranski zaliv zdaj zaradi Melanie stopile na slovensko stran. Na to, ali se bo to res zgodilo, bomo morali še počakati. Zaradi izrazite osebne apolitičnosti "slovenske" prve dame niti ni pričakovati, da bi ta kakorkoli globlje vplivala na notranjepolitična razmerja moči v naši državi. Njeni edini opazni stik s Slovenijo je za zdaj njena slovenska odvetnica Nataša Pirc Musar.
Melania Sloveniji že zdaj prinaša denar
Vsekakor pa je Melania v zadnjih mesecih že naredila več za promocijo Slovenije v mednarodni javnosti kot kdorkoli drug. Vpliv na turistično bero in mednarodno prepoznavnost naše države bo torej zelo pozitiven.
Nekdanja manekenka in fotomodel iz Sevnice (takrat je bila še Melanija Knavs) je že zdaj najbolj znan slovenske gore list na svetu v zgodovini. Z malce vzhičenosti lahko celo rečemo, da smo dobili prvo slovensko superzvezdo. Glede na to, da njen sin Barron obvlada slovenski jezik (imel naj bi tudi slovenski potni list), lahko pričakujemo, da se bo v Beli hiši govorilo tudi slovensko.
Bo imela Slovenija lastno politiko do Trumpove Amerike?
Na Slovenijo pa bo zagotovo vplival Trumpov odnos do EU. Glede na to, da večina evropskih političnih strank (od Evropske ljudske stranke, socialistov do liberalcev) na evropski ravni Trumpu ni naklonjena, se lahko Slovenija znajde pred izbiro: imeti lastno politiko do ZDA ali slediti z evropske ravni (kjer ima glavno besedo Nemčija) zapovedani nenaklonjenosti do Trumpove administracije.
Na spremenjen geopolitični položaj Slovenije lahko vpliva sicer za zdaj malo verjetni, a ne nemogoči razpad Nata. In, ne nazadnje, na slovensko gospodarstvo in Slovenijo bodo vplivala tudi bolj protekcionistična razmerja na svetu.
Slovenija in nemški gospodarski stroj
Ne pozabimo: Nemčija je najpomembnejši slovenski gospodarski partner in če bo zaradi pešanja svetovne trgovine izvozno naravnani nemški gospodarski stroj začel pokašljevati, bo to imelo negativne posledice tudi za Slovenijo.
34