Ponedeljek, 16. 1. 2017, 7.51
6 let, 6 mesecev
Zbogom, Obama
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,18
3
44. predsednik ZDA Barack Obama bo 20. januarja končal svoj drugi predsedniški mandat in zapustil Belo hišo. Poglejmo, kako je Obama v osmih letih spremenil ZDA in svet.
Ko je novembra 2008 takrat 47-letni demokratski senator iz Illinoisa z za Američane eksotičnim imenom in priimkom Barack Hussein Obama prepričljivo premagal republikanskega tekmeca, 72-letnega senatorja iz Arizona Johna McCaina, so ga njegovi tedaj številni privrženci v ZDA in po svetu pričakali kot novega mesijo. Del tega navdušenja je bila tudi Nobelova nagrada za mir oktobra 2009, za katero se je tudi Obama sam pozneje šalil, da sploh ne ve, zakaj jo je dobil.
Idol množic, ki je obljubljal velike spremembe
Bil je mladosten, spreten govornik, ki je s svojim političnim sloganom Da, zmoremo (Yes, we can) navduševal in obljubljal spremembe. Po svoje je imel lahko delo. ZDA leta 2008 so bile namreč država razočaranih ljudi, ki so želeli nekaj novega. Američani so bili utrujeni od iraške krvave in spodletele pustolovščine Obamovega predhodnika Georgea Busha mlajšega, za povrhu pa je država leta 2008 strmoglavila v najhujšo finančno-gospodarsko krizo po veliki depresiji leta 1929.
Kako se je Obama postaral v Beli hiši. Obama leta 2007 in ...
Prvi temnopolti predsednik ZDA
Zgodovinski pomen Obamove zmage je tudi, da mu je uspelo tisto, kar so številni menili, da je v ZDA, kjer v nekaterih južnih zveznih državah še pred desetletji niso priznavali državljanskih pravic temnopoltim, skoraj nemogoče – postal je temnopolti predsednik v Beli hiši. S tega vidika je bila njegova zmaga svojevrsten revolucionarni dogodek. Pričakovanja ob njegovi izvolitvi so bila velika, a kot se ve, je lastnost velikih pričakovanj ta, da se ne uresničijo.
BDP spet raste, a ne tako kot pred krizo
Na gospodarskem področju se je država v času njegovega predsednikovanja izvlekla iz krize, tudi s pomočjo 700 milijard dolarjev (658 milijard evrov) vrednega programa, ki ga je za pokrivanje ameriške bančne luknje oktobra 2008, mesec dni po usodnem zlomu investicijske banke Lehman Brothers, podpisal Bush mlajši.
... in Obama leta 2016.
Ameriško gospodarstvo se je po podatkih Svetovne banke leta 2008 skrčilo za 0,3 odstotka, leta 2009 pa za 2,8 odstotka. Krivulja se je potem obrnila navzgor: leta 2010 je ameriško gospodarstvo spet zraslo, in sicer za 2,5 odstotka, a okrevanje je še vedno počasno. Lani, na primer, se je bruto domači proizvod (BDP) dvignil samo za 1,9 odstotka.
Obama uspešen pri zniževanju brezposelnosti
Nizke številke v primerjavi s predkriznimi leti: leta 2004 se je BDP dvignil za 3,8 odstotka, leta 2005 za 3,5 odstotka. Je pa Obami uspelo, da se je stopnja nezaposlenosti lani izenačila s predkrizno ravnijo. Lani je namreč stopnja nezaposlenosti znašala 4,7 odstotka, kar je podobno kot leta 2007. Vrh nezaposlenosti so ZDA doživele v letih 2009 (9,4 odstotka) in 2010 (9,7 odstotka).
Barack Obama in njegova družina. Žena Michelle ter hčerki Malia (v ospredju) in Sasha. Barack Obama je prvi ameriški temnopolti predsednik, toda ne tudi prvi predsednik ZDA, ki je potomec nekdanjih sužnjev. Njegova mama je bila belopolta Američanka, njegov oče pa Kenijec, ki je prišel v ZDA na študij.
Obama podvojil ameriški javni dolg
Glede na makroekonomske kazalnike je bil Obama najmanj uspešen pri javnem dolgu. V času njegovega predsednikovanja se je ta podvojil: z devetih bilijonov dolarjev (8,5 bilijona evrov) leta 2007 na 19,5 bilijona (18,3 bilijona evrov) leta 2016.
Umik vojske iz Iraka, vzpon zloglasne Islamske države
Obama, ki je dosledno nasprotoval vojni v Iraku in tudi zaradi tega leta 2008 na demokratskih primarnih volitvah premagal nekdanjo prvo damo Hillary Clinton, ki je na začetku pritrjevala vojni, je do leta 2012 umaknil ameriško vojsko iz Iraka. A s tem je omogočil vzpon zloglasne Islamske države, zaradi česar so se morale ZDA s svojimi silami spet vrniti na pomoč iraški vojski.
Se spomnite, kako je Bush mlajši 1. maja 2003 na krovu letalonosilke Abraham Lincoln zmagovalno razglasil konec vojne v Iraku? Za tem so v njegovo domovino začele vse bolj množično prihajati krste z ameriškimi vojaki, ki so umrli v Iraku. Nekaj podobnega se je zgodilo Obami, ki je junija 2014 dejal, da je svet manj nasilen, kot je bil kadarkoli prej. Sledila sta vzpon zloglasne Islamske države in val terorističnih napadov na stari celini (napad na Charlie Hebdo, pariški krvavi 13. november 2015, napadi v Bruslju, Nici, Berlinu ...). Teroristični napadi se niso izognili niti ZDA (napad na bostonski maraton leta 2013, napad v San Bernardinu leta 2015, lanski napad v Orlandu).
Američani ostajajo v Afganistanu, Guantanamo še vedno ni zaprt
Tudi v Afganistanu, ki ga je Bush mlajši napadel leta 2001, še vedno ostaja več tisoč ameriških vojakov. Ti preprečujejo, da bi se oblasti v Kabulu znova polastili talibani. Obami prav tako zaradi odpora kongresa ni uspelo zapreti spornega taborišča za ujetnike v Guantanamu na Kubi, čeprav je po drugi strani ves čas zmanjševal število zapornikov. Če jih je bilo v času Busha mlajšega leta 2002 779, jih je zdaj ostalo le 60.
Napadi dronov
A če so zagovorniki človekovih pravic Bushu mlajšemu očitali Guantanamo in ravnanje s tamkajšnjimi zaporniki, so bile značilnost Obamovega mandata tudi usmrtitve islamističnih teroristov v Afganistanu, Iraku, Siriji, Pakistanu, Jemnu, Somaliji in Libiji s pomočjo dronov. Drone so začeli v te namene uporabljati že na koncu Busheve vladavine, v času Obame pa se je uporaba dronov skokovito razmahnila. Z njimi so se Američani izognili velikim človeškim žrtvam med svojimi vojaki, kot so jih imeli v Iraku.
Po podatkih Obamove administracije so ZDA med letoma 2009 in 31. decembrom 2015 izvedle 473 napadov, večinoma z droni, v katerih so ubile več kot dva tisoč terorističnih borcev, kot jih uradno imenujejo. Po uradnih podatkih naj bi bilo ubitih tudi do 116 civilistov, nekatere organizacije navajajo celo številke do 800 civilistov.
V času Obame Bližnji vzhod postane še večje krizno žarišče
Če se Obama ni mogel popolnoma izviti iz vojn, ki jih je podedoval ob Busha mlajšega (Irak in Afganistan), pa je soodgovoren tudi za nadaljnje nestabilnosti na območju Bližnjega vzhoda. Z idealistično zaletavostjo so namreč ZDA na začetku podpirale tako imenovano arabsko pomlad, ki se je začela v Tuniziji konec leta 2010 in se razširila po drugih arabskih državah. Kmalu je bolj ali manj spodletela ter se iztekla v krvavih državljanskih vojnah, uničenih državah, novih vojaških režimih in migrantsko-begunski krizi, ki je leta 2015 udarila po stari celini.
Anarhija v Libiji, nov vojaški režim v Egiptu
Poglejmo podrobneje. Leta 2011 so s pomočjo zahodnih zaveznikov ZDA vojaško pomagale libijskim upornikom, da so strmoglavili diktatorja Moamerja Gadafija. A namesto demokracije je država, potem ko je Zahod dvignil roke od nje, zdrsnila v anarhijo in postala odskočna deska za migrantski val proti Italiji. V Egiptu je leta 2011 padel na vojsko oprti režim Hosnija Mubaraka, po kratkotrajni vladavini islamistične Muslimanske bratovščine pa je julija 2013 tudi s pritrjevanjem Američanov na oblast z državnim udarom znova prišla vojska.
Tisto, kar ni uspelo Bushu mlajšemu, to je najti organizatorja terorističnih napadov na New York 11. septembra 2001 Osamo bin Ladna živega ali mrtvega, je uspelo Obami maja 2011. Pripadniki ameriških specialnih enot so namreč v pakistanskem mestecu Abotabad našli in ubili vodjo teroristične mreže Al Kaida (na fotografiji: Obama skupaj s svojimi sodelavci opazuje potek akcije). Uspešen lov na bin Ladna je bil poleg uspešne pomoči ameriškemu avtomobilskemu proizvajalcu General Motorsu leta 2009 eden od Obamovih adutov na volitvah leta 2012. Kot je pred volitvami, na katerih je Obama premagal republikanca Mitta Romneyja, večkrat ponovil Obamov podpredsednik Joe Biden: "Osama is dead and General Motors is alive." (Osama je mrtev, General Motors pa živ).
Krvava državljanska vojna v Siriji
Najbolj krvava epizoda spodletele arabske pomladi pa je seveda Sirija. Po grenki libijski lekciji ZDA in zahodni zavezniki niso stopili na stran sirskih upornikov in pomagali z letalskimi napadi zrušiti režima Bašarja Al Asada. Obama je moral tako tudi požreti obljubo, da bo posegel, če bo Al Asad uporabil kemično orožje. So pa ZDA dopustile, da se je v Siriji razvila posredna vojna, kjer merijo svoje moči Turčija in zalivske države, ki podpirajo upornike (med njimi tudi Al Kaido in Islamsko državo), ter Iran in Rusija, ki podpirata Al Asada.
Putin premaga Obamo v Siriji
Neodločnost Obame, ki ni hotel v Siriji ponoviti niti dolgotrajne krvave iraške izkušnje z uporabo kopenskih sil niti spodletelega libijskega eksperimenta z močno zračno pomočjo upornikom, je izkoristil ruski predsednik Vladimir Putin. Z vojaškim posredovanjem ni samo ohranil na oblasti Al Asada, ampak tudi nagnil tehtnico v svojo korist. Obama je v času sirske vojne pogosto zatrjeval, da so Al Asadu dnevi šteti, a zdaj se je izkazalo, da bo Obama prej zapustil Belo hišo kot Al Asad predsedniško palačo v Damasku.
Ko je republikanec Mitt Romney v predsedniški kampanji leta 2012 opozarjal, da je Rusija ameriški sovražnik, se mu je Obama posmehoval, češ da je hladne vojne že zdavnaj konec. Po ruski priključitvi Krima so se odnosi zaostrili in v zadnjih mesecih je Rusija za Obamo ter del ameriške politike in medijev spet postala strah vzbujajoča grožnja. Sankcije, ki so jih uvedli po priključitvi Krima, Vladimirja Putina niso spravile na kolena. Še več, jeseni 2015 se je Rusija vojaško vključila v sirsko državljansko vojno in Al Asadu med drugim pred tedni pomagala osvojiti Alep.
Iranski jedrski sporazum
Julija 2015 je šest sil na čelu z ZDA podpisalo jedrski sporazum z Iranom. Obama pravi, da je s tem zaustavil Iran pri razvoju jedrskega orožja. A kritiki sporazuma, med katerimi je tudi novi ameriški predsednik Donald Trump, že napovedujejo njegovo ukinitev.
Otoplitev odnosov s Kubo
Na nitki po Trumpovi zmagi visi tudi Obamova otoplitev odnosov s komunistično Kubo, s katero so ZDA prekinile diplomatske stike leta 1961. Decembra 2014 sta državi znova vzpostavili diplomatske stike, julija 2015 odprli veleposlaništvi, marca 2016 je Obama prišel na obisk v Havano. ZDA so tudi omilile sankcije proti Kubi.
ZDA in Castrova Kuba so diplomatske stike prekinile leta 1961. Naslednje leto se je svet zaradi Kube v času raketne krize znašel na robu jedrskega spopada. V času Obamove administracije so se odnosi med državama tudi s pomočjo Kanade in Vatikana spet normalizirali, je pa Obama dočakal tisto, po čemer so verjetno hrepeneli številni ameriški predsednik - smrt dolgoletnega kubanskega komunističnega voditelja Fidela Castra. Na fotografiji: Obama in Raul Castro, mlajši brat Fidela Castra.
Toda Obama je z otoplitvijo odnosov s kubansko komunistično oblastjo, ki ne kaže znakov popuščanja, razjezil kubansko skupnost na Floridi. To se je demokratom maščevalo na lanskih predsedniških volitvah. Zdaj Trump napoveduje tršo politiko do Kube.
Pariški podnebni sporazum
Med ogroženo Obamovo dediščino lahko prištejemo tudi pariški podnebni sporazum iz decembra 2015, ki vključuje akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja. Trump je namreč v predvolilni kampanji oporekal človekovemu vplivu na podnebne spremembe, torej stoji na popolnoma nasprotnem bregu kot Obama.
Obamacare (to je zakon o zdravstvenem zavarovanju) je bil velik Obamov projekt, toda Trump že napoveduje odpravo zakona.
Obamacare
Če so Iran, Kuba in pariški podnebni sporazum Obamova ogrožena zunanjepolitična dediščina, pa je v notranji politiki po 20. januarju ogrožen njegov veliki projekt Obamacare iz marca 2010. S tem mu je uspelo tisto, kar je zaman poskušala Hillary Clinton v 90. letih prejšnjega stoletja – razširitev zdravstvenega zavarovanja.
Republikanci so namreč ostri nasprotniki projekta (ta je med drugim spodbudil nastanek nekdaj razvpitega gibanja čajankarjev – Tea Party), s katerim se je do lani število Američanov brez zdravstvenega zavarovanja s 45 milijonov leta 2010 (16 odstotkov Američanov) zmanjšalo na 23 milijonov (slabih devet odstotkov).
Istospolne poroke
Med uspešne zgodbe svojega mandata Obama prišteva tudi odločitev ameriškega zveznega vrhovnega sodišča iz junija 2015, da so zakoni v posameznih ameriških zveznih državah, ki prepovedujejo istospolne zakonske zveze, protiustavni. To je zmaga za ZDA in zmaga ljubezni, je po tej odločitvi zatrjeval Obama, ki pa je imel v preteklosti dokaj različna stališča do istospolnih zakonskih zvez.
V ZDA so lani veliko prahu dvigale polemike, ali lahko transseksualci uporabljajo javno stranišče, ki je v nasprotju z njihovim biološkim spolom.
Transseksualni spopad v javnih straniščih
V zadnjih letih pa je bolj kot vprašanje istospolno usmerjenih točka polarizacije v ameriški družbi postalo vprašanje transseksualcev – zlasti glede dokaj banalnega spora, ali imajo transseksualci pravico, da uporabljajo javno stranišče, ki je v nasprotju z njihovim biološkim spolom.
V volilnem letu 2016 so se tako kresala mnenja glede zakona zvezne države Severna Karolina, da lahko oseba uporabi javno stranišče glede na spol, določen ob rojstvu. Obama je bil med nasprotniki tega zakona, zaradi česar so se mu kritiki posmehovali z besedami, da je nekdanji predsednik John F. Kennedy spravil človeka na Mesec, Obamov dosežek pa je, da je moškega spravil v žensko stranišče.
Poletje 2014 je bilo zelo vroče glede medrasnih odnosov v ZDA. Fotografije, ki so prihajale iz ZDA, so spominjale na rasne nemire v ameriških velemestih iz 60. let prejšnjega stoletja.
Izbruh nezadovoljstva temnopoltih Američanov
Še najbolj nevarno polarizacijo v ZDA pa (še vedno) predstavljajo rasna trenja. Kljub Obamovi zmagi so se v zadnjih letih medrasni odnosi poslabšali, vzpon je doživelo gibanje Black Lives Matter, ki ga podpira tudi Obama. Začelo se je februarja 2012, ko je Latinski Američan George Zimmerman ustrelil temnopoltega najstnika Trayvona Martina, vrh pa je jeza temnopoltih Američanov dosegla poleti 2014. Julija se je ob policijski aretaciji zadušil temnopolti Eric Garner, avgusta pa je počilo v Fergusonu v Misuriju, kjer je belopolti policist ustrelil temnopoltega Michaela Browna.
Nasilje policistov nad temnopoltimi in temnopoltih nad policisti
V javnosti odmevni primeri, v katerih je policist ustrelil temnopolto osebo, so se nizali drug za drugim, izbruhnilo je tudi nasilje temnopoltih nad policisti v obliki hladnokrvnih umorov. Pred kratkim pa je Američane razburil primer iz Obamovega Chicaga, kjer so štirje temnopolti najstniki ugrabili duševno prizadetega belopoltega najstnika in ga trpinčili, izživljanje nad njim pa neposredno prenašali po Facebooku. Svarilni primer, da so odnosi med rasami v ZDA še vedno daleč od idealnega.
Edward Snowden in Bradley Manning sta s svojimi razkritji spravila v zadrego ameriško vojsko, diplomacijo in obveščevalne službe.
Nova hladna vojna med Zahodom in Rusijo
Če so številni kritiki Obami očitali neodločnost, pa zdaj pravijo, da je v teh zadnjih dneh po zaostrovanju odnosov z Rusijo zaradi hekerskih napadov pred volitvami še preveč dejaven. A ne glede na to, ali so ruski hekerji res takšna grožnja, kot prikazujejo v zadnjih dneh, ne smemo pozabiti na ameriške kočljive domače afere, ki so se zgodile v času Obamovega predsedovanja. Tako je vojak Bradley Manning (zdaj transseksualka Chelsea Manning) zakuhal afero s tem, da je leta 2010 WikiLeaksu Juliana Assangea izročil tajne vojaške in diplomatske podatke.
Junija 2013 so tuji mediji objavili dokumente, ki jim jih je izročil nekdanji sodelavec ameriške varnostne agencije NSA Edward Snowden. Žvižgač Snowden, ki je maja 2013 prek Hongkonga odšel v Rusijo, je razkril informacije o ameriškem nadzorovanju telefonskih in spletnih informacij v ZDA in tujini ter o ameriškem vohunjenjem za voditelji tujih držav, tudi za nemško kanclerko Angelo Merkel, in o primerih industrijskega vohunjenja v korist ameriških podjetij.
Gospodarstvo
ZDA so gospodarsko okrevale po krizi, a rast je še vedno nižja kot v predkriznem času. Boj proti nezaposlenosti je bil uspešen, a se je na drugi strani javni dolg podvojil.
Zunanja politika
Obama je otoplil odnose s Kubo, sklenil jedrski sporazum z Iranom, začel pogajanja o čezatlantskem prostotrgovinskem in naložbenem partnerstvu z EU (TTIP). ZDA so tudi pomembno sodelovale pri oblikovanju decembra 2015 podpisanega pariškega podnebnega sporazuma. Od leta 2014 so se zelo zaostrili odnosi z Rusijo, zato številni govorijo kar o novi hladni vojni.
Obami ni uspelo zapreti Guantanama, kritizirali so ga tudi zaradi uporabe dronov v napadih na islamske teroriste. Ni se mogel popolnoma izvleči iz vojn, ki jih je podedoval od predhodnika Georgea Busha mlajšega (Irak in Afganistan), v času njegovega predsednikovanja pa so na Bližnjem vzhodu izbruhnili še drugi spopadi (Libija, Sirija in Jemen). Skoraj iz nič je nastala tudi zloglasna Islamska država. Nemirni Bližnji vzhod je tudi povezan s terorističnimi napadi v Evropi in migrantsko-begunskimi valovi.
Notranja politika
Uspelo mu je uzakoniti Obamacare, a se po Trumpovi zmagi nanj zgrinjajo črni oblaki. V času njegovega predsednikovanja so bile uzakonjene tudi istospolne poroke. Obama je zelo podpiral do okolja prijazno industrijo, na primer načrte Elona Muska. Rasni odnosi še vedno niso idealni, še več, od leta 2014 se poslabšujejo.
3