Ima Slovenija možnost postati gostiteljica ene največjih evropskih agencij?

Potem ko so se Britanci 23. junija na referendumu odločili za izstop iz Evropske unije, je ob številnih vprašanjih nejasna tudi prihodnost dveh evropskih institucij.

V Londonu domujeta Evropska agencija za zdravila in Evropski bančni organ (EBA).

Po brexitu so številne države izrazile željo in pripravljenost, da bi gostile sedež katere od agencij, nekatere pa so oblikovale tudi skupine, s katerimi poskušajo vplivati na odločitev o selitvi.

Je v igri tudi Slovenija?

Veliko zanimanje za nov sedež EMA so po pisanju Guardiana izrazile Švedska, Španija, Danska, Nemčija, Italija in Irska, zelo angažirana pa je tudi Hrvaška. Kaj pa Slovenija?

"Za to, da bi postale nove gostiteljice sedežev agencij, se je po naših informacijah zanimalo več držav članic, vendar Slovenije, vsaj za zdaj, ni med njimi," na vprašanje o zanimanju Slovenije za sedež EMA odgovarjajo slovenski evroposlanci, ki spadajo med evropske demokrate (Milan Zver, Lojze Peterle, Romana Tomc, Franc Bogovič, Patricija Šulin).

Po njihovih besedah med državami vlada mnenje, da bi morala sedeža institucij dobiti novi članici EU oziroma tisti, ki še nimata nobenega od sedežev agencij. Med te države spadajo Slovaška, Bolgarija, Romunija, Hrvaška in Ciper.

Po mnenju evroposlanke Tanje Fajon (Evropski socialisti) je treba najti rešitve, ki bodo zadovoljile vse strani. Za zdaj tudi ona iz Slovenije ni dobila informacij, da bi si sedež želeli tudi pri nas.

EMA bi bila za Slovenijo velik potencial in izziv na več področjih," so sporočili z ministrstva za zdravje in dodali, da bodo dogovor sklenile vlade držav članic EU.

Morda vas zanima še: 

V Sloveniji otroke še vedno zapiramo na zaprte psihiatrične oddelke za odrasle

Artur, terapevtski pujs, ki seje veselje, kjerkoli se pojavi #video

Ljubljana se želi zgledovati po Trstu: na dražbi za 400 tisoč evrov umetnin

Ni še konec - kako jo lahko Obama zagode Donaldu Trumpu?

Slovenija za zdaj gosti le eno evropsko agencije - Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ki ima sedež na Trgu republike 3 v Ljubljani. Foto: STA ,

Kakšne so naloge EMA?

Glavni nalogi EMA sta varovanje ter promocija zdravja ljudi in živali, ob tem pa podeljuje dovoljenje za promet z zdravili v Evropi. Tesno sodeluje tudi s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Od leta 1995, ko je začela delovati, je EMA odobrila več kot tisoč zdravil.

EMA podeljuje dovoljenje za promet z zdravili v Evropi. Foto: Reuters Njen letni proračun znaša 300 milijonov evrov, na sedežu v Londonu je zaposlenih 890 ljudi, v celotni mreži po vsej Evropi pa 3.700.

Borba tudi za sedež EBA

Veliko manjša je druga evropska agencija v Londonu. EBA je začela delovati leta 2011, njeni glavni nalogi pa sta urejanje in nadzor bančništva v EU. Njen cilj je vzpostaviti učinkovit, pregleden in stabilen enotni trg z bančnimi produkti EU. Vodi jo Andrea Enria, zaposluje pa 154 ljudi.

Za nov sedež sta se že ponudila Dublin in Budimpešta, po poročanju irskega Irishtimes.com, ki navaja njihovega evropskega poslanca Briana Hayesa, pa naj bi imela največ možnosti Milano in Varšava.

Ena deluje…

Slovenija je svojo do zdaj edino evropsko agencijo dobila leta 2010. V Ljubljani ima sedež Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ki skrbi za pravilno delovanje enotnega evropska trga električne energije in plina ter zaposluje 110 ljudi.

…druga na čakanju

Center za arbitražo in mediacijo s sedežem v Ljubljani in Lizboni naj bi začel delovati prihodnje leto. Foto: Thinkstock

Brexit pa pod vprašaj postavlja še eno evropsko institucijo, ki naj bi imela sedež v Ljubljani in Lizboni na Portugalskem. Gre za Center za komercialno arbitražo in mediacijo, ki ga je predvidel leta 2013 sklenjen sporazum o evropskem patentnem sodišču (center naj bi deloval v okviru tega sodišča). Sporazum so v Bruslju podpisali februarja 2013, sodišče pa naj bi začelo delovati prihodnje leto.

Skupaj je do danes sporazum ratificiralo 11 članic, tudi Slovenija, pogoj za začetek delovanja pa je, da sporazum ratificira 13 članic. Med temi morajo biti tudi Francija, Nemčija in Velika Britanija. Prva je sporazum že ratificirala, druga naj bi ga še letos, zaradi brexita pa je pod vprašajem britansko soglasje. Tako je zelo verjetno, da sporazum ne bo začel veljati prihodnje lete.

Kdaj bi lahko dobili institucijo v Ljubljani? Ko bo sporazum potrjen, mora upravni odbor Enotnega sodišča za patente potrditi pravila o delovanju centra, pravila in predpise o arbitraži in mediaciji, imenovati člane odbora strokovnjakov in direktorja. En mesec po tem bo center začel delovati.

Iz odgovorov pravosodnega ministrstva izhaja, da center v Ljubljano ne bo prinesel večjega števila delovnih mest. Zaposleni bodo direktor, upravljavec zadev (case manager) in tajnica. Ker ima center sedež v Ljubljani in Lizboni, bodo na začetku na obeh lokacijah omenjeni profili zaposleni za polovični delovni čas.

Zaposlitev dodatnega kadra bo vezana na uspešnost in potrebe centra. Kadre bo iskalo in imenovalo Enotno sodišče za patente, iz njegovega proračuna pa bodo tudi pokrili stroške delovanja, pojasnjujejo na ministrstvu. Dodajajo, da trenutno iščejo primerno lokacijo in opremo za center v Ljubljani.