Sobota, 19. 11. 2016, 4.11
7 let, 1 mesec
Ljubljana se želi zgledovati po Trstu: na dražbi za 400 tisoč evrov umetnin
Uspešna dražba umetnin lanskega decembra v Trstu, kjer so prodali za okoli milijon evrov slovenskih del, in dobri pogoji za umetnine drugod po svetu so, kot kaže, prebudili tudi slovenske lastnike umetnin.
Vsaj tako gre soditi po napovedih Jake Prijatelja iz Carnioli Antiqui, kjer bodo 11. decembra organizirali največjo dražbo umetnin v Sloveniji. Ta je po izklicnih cenah vseeno enkrat manjša kot tista iz Trsta.
Seštevek izklicnih cen stotih umetnin, najstarejše so iz baroka, nekaj je tudi sodobnih, presega 400 tisoč evrov. Najdražje je delo Zorana Mušiča iz leta 1952 Konjički. Ob delih slovenskih avtorjev so tudi dela ruskih emigrantov, ki so živeli v nekdanji Jugoslaviji.
Kje so razlogi za bogato ponudbo?
Čeprav si umetniki mednarodno prepoznavnost zagotovijo tako, da prodajo serijo slik pri uveljavljenih dražbenih hišah (kot so npr. Dorotheum, Christie, Sotheby's), v Sloveniji to ni redna praksa.
"Imamo premajhen trg. Ne moremo se primerjati z Dunajem, Milanom in Budimpešto," pravi Prijatelj, ki se z dražbami ukvarja 15 let, v zadnjih letih pa je zaradi slabšega povpraševanja in sodnih zapletov dražbo izpeljal le lani. Takrat je najvišjo ceno dosegla slika, ki so jo prodali za 17 tisoč evrov.
In čemu Prijatelj pripisuje letošnje večje zanimanje lastnikov umetnin za prodajo del?
"En razlog je to, da tako velike dražbe že dolgo časa ni bilo, svoje je prispeval tudi uspeh v Trstu, pa boljše gospodarsko stanje, dobri rezultati po vsem svetu za umetniška dela. Bomo videli, kaj bo na dražbi. Resnica bo znana 11. decembra," ostaja previden.
Morda vas zanima še:
Vila nad ljubljanskim predorom, ki je imela prvi telefon v mestu
Najdražja slika na dražbi Carniole Antiquie bo imela izklicno ceno 58 tisoč evrov. Slika je delo Zorana Mušiča.
Dogajalo se bo tudi drugje
Ob Carnioli Antiqui bo med večjimi dražbami tudi v antikvariatu Trumbar 24. novembra, en dan pozneje pa še v antikvariatu Glavan.
V galerijah in na dražbah večja varnost
Druga možnost prodaje umetnine je prek galerije, kjer je po mnenju Prijatelja ravno obratno prepričanje. Tam cene praviloma nižajo, na dražbah pa pričakujejo višanje. A tudi na dražbah se ne proda vsega.
"Približno polovico se proda z licitiranjem, okoli 30 odstotkov se proda takoj po dražbi, nekaj pa se jih tudi ne proda," pravi Prijatelj, ki prodajo prek dražbe svetuje za tista dela, za katera bi lahko vladalo širše zanimanje, ob tem pa je, podobno kot v galerijah, večja tudi varnost.
"Na dražbah in v galeriji je vse bolj transparentno, ker je javno, podvrženo je kritikam, pregledom strokovnjakov. Kakšne slike se tudi umakne, če se vidi kakšna nepravilnost," razlaga Prijatelj.
Sotheby's je ena največjih dražbenih hiš na svetu in deluje od leta 1744.
Kako prepoznati ponaredek?
Pereče vprašanje pri umetninah je tudi njihova avtentičnost, saj so v obtoku tudi številni ponaredki.
Pred leti je v slovenski javnosti odmeval primer še pred leti enega najbogatejših Slovencev Franca Riemerja, ki je pri NLB za 7,5 milijona evrov posojila zastavil ponaredek slike Diega Velazqueza. Ta naj bi bila po cenitvi Janeza Mesesnela vredna osem milijonov evrov, ob ponovni cenitvi (ker Riemer ni odplačal posojila) pa se je izkazalo, da gre za ponaredek, vreden med osem in deset tisoč evri. In kako prepoznati ponaredke?
Po mnenju Prijatelja so največji strokovnjaki v muzejih, ki bi morali za primerno ceno ponujati možnost ocenjevanja slik. Trenutni sistem cenitev umetnin bi morali postaviti na novo, meni.
Kako poteka dražba:
Najpozneje eno uro pred dražbo se je treba prijaviti. Takrat podpišeš pogodbo in dobiš tablico s številko, potem sledijo ogledi umetnin. Vnaprej ni treba plačati nič.
Oddane ponudbe so obvezujoče, kupnino pa je treba poravnati po pogodbi oziroma običajno v sedmih dneh. "Zmagovalec" za določeno umetnino plača doseženo ceno, od katere se odbijeta davek in provizija dražbene hiše.
1