Petek, 3. 2. 2017, 10.22
6 let, 7 mesecev
Cerar zaskrbljen zaradi beguncev, Evropa zaradi Trumpa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,30
15
Po osrednji sredozemski proti prihajajo prek Italije migranti tudi že v Slovenijo, odprla pa se je tudi pot po Jadranskem morju proti Istri, je opozoril premier Miro Cerar ob prihodu na neformalni vrh EU na Malti. Slovenija si bo zato po zaprtju zahodnobalkanske poti odločno prizadevala tudi za zaprtje te poti.
Predsednik vlade prispel na neformalno zasedanje voditeljev držav članic EU #MaltaSummit, kjer bosta glavni temi migracije in prihodnost EU. pic.twitter.com/MpFWiMldou
— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) February 3, 2017
Po osrednji sredozemski poti sicer prihaja največ migrantov v Italijo in na Malto, a nekaj jih je prek Italije v preteklih mesecih prišlo že tudi v Slovenijo, je izpostavil premier. "Predvsem pa se je odprla tudi pot po Jadranskem morju proti Istri. Ne gre za nekaj, kar nas ne bi neposredno zadevalo," je opozoril.
"Dejansko se že pojavljajo ilegalne migracije, tudi v hrvaško Istro. Želim, da smo pripravljeni, če se zadeve zaostrijo." (MC) #MaltaSummit pic.twitter.com/FfR2vQIe8V
— dr. Miro Cerar (@MiroCerar) February 3, 2017
Premier se je v razpravi o omejevanju migracij na osrednji sredozemski migracijski poti, zlasti iz Libije v Italijo, zavzel za ukrepanje proti tihotapcem s prebežniki ter za pomoč in okrepljeno sodelovanje z afriškimi državami za zajezitev migracij.
Cerar: Slovenija mora biti pripravljena na zaostritev razmer
Ob tem je Cerar opozoril na možnost zaprtja slovensko-avstrijske meje: "Če bo Avstrija nekega dne zaprla mejo, vemo, kaj to za nas pomeni." Slovenija mora biti zato po njegovih besedah maksimalno pripravljena na morebitno zaostritev razmer, čeprav vsi upajo, da se to ne bo zgodilo.
Na vprašanje, ali bo danes na Malti znova izpostavil nasprotovanje podaljševanju nadzora na slovensko-avstrijski meji, je premier odgovoril, da je to treba jasno povedati vsakič znova. Čeprav Slovenija razume položaj držav, ki znotraj schengna začasno izvajajo ta nadzor, to za nas ni dolgoročno sprejemljivo, je poudaril.
Med glavnimi nalogami so izpostavili:
- urjenje, opremo in podporo libijski obalni straži,
- nadaljnja prizadevanja za razbitje poslovnega modela tihotapcev s prebežniki,
- zagotovitev ustreznih zmogljivosti za sprejem prebežnikov v Libiji in
- zmanjšanje pritiska na libijske kopenske meje.
Ta prizadevanja bodo podprli s potrebnimi finančnimi sredstvi v okviru obstoječega večletnega evropskega proračuna, v katerem je za razvojno pomoč Afriki namenjenih 31 milijard evrov.
Hrvaški premier o "jadranski poti" ne ve nič
Avstrijski kancler Christian Kern pa je danes na Malti v odgovoru na vprašanje, kako dolgo bo Avstrija še vztrajala pri nadzoru na meji s Slovenijo, odgovoril, da je to odvisno od razvoja dogodkov.
Slovenija in Avstrija imata skupni interes, da so migracijski tokovi nadzorovani. Te problematike ni mogoče rešiti v Ljubljani ali na Dunaju, danes je priložnost za razpravo o tem na evropski ravni, je dejal v izjavi za slovenske medije na Malti.
V odzivu na argumente Slovenije, da ni nikakršnih razlogov za nadzor na njeni meji z Avstrijo, pa Kern poudarja: "Ampak moramo biti pripravljeni. Vemo, da vzroki niso izginili, še so tam. Pripravljeni moramo biti tudi na še večje migracijske tokove v prihodnjih mesecih."
Hrvaški premier Andrej Plenković pa je danes na Malti v odzivu na Cerarjeve izjave glede poti migrantov preko Jadrana proti Istri dejal, da ni zaznal, da bi bila danes kakšna razprava o "jadranski poti" ali da bi slovenski premier na sestanku kaj rekel o tem, niti nima kot predsednik vlade nobenih informacij od varnostnih služb o kakšni odprti jadranski poti.
Na vrhu EU na Malti kritike Trumpove politike
EU skrbijo nekatere odločitve in tudi odnos novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vendar ni občutka "protiameriškosti". Največja politična prioriteta za vse ostaja zaščita odnosov z ZDA, saj je čezatlantsko sodelovanje steber svobodnega sveta, so poudarili evropski voditelji ob robu neformalnega srečanja na Malti.
Med 28 članicami EU nedvomno obstaja zaskrbljenost zaradi nekaterih odločitev in tudi zaradi odnosa nove ameriške administracije, vendar pa ni občutka "protiameriškosti", je poudaril gostitelj vrha, malteški premier Joseph Muscat.
Razvoj dogodkov na mednarodni sceni je opomin, kako pomemben je močan čezatlantski odnos, ki ostaja absolutna prioriteta, saj je to steber svobodnega sveta, pa je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Evropski voditelji so na Malti izrazili zaskrbljenost zaradi Donalda Trumpa.
Kdo je za EU večja grožnja, Vladimir Putin ali Donald Trump?
Tusk je nekaj dni pred srečanjem na Malti evropskim voditeljem poslal pismo, v katerem je med zunanjimi grožnjami uniji poleg Rusije in skrajnega islama izpostavil novo ameriško administracijo. Nekateri evropski diplomati so pismo opisali kot "zelo pogumno".
Na vprašanje, kakšni so bili odzivi na to pismo, je Tusk danes dejal, da imajo evropski voditelji različne temperamente in načine izražanja, a samo en cilj - zaščititi EU ter evropsko dostojanstvo in interes. Za vsebino pisma je dobil popolno podporo, meni.
Ob tem se je Tusk pošalil, da so evropski voditelji zanj izbrali nov vzdevek - "naš Donald", za razliko od ameriškega Donalda. Nove evropske stavbe v središču Bruslja, v kateri ima Tusk novo pisarno, pa naj bi se že prijelo ime "Tuskov stolp".
Na vprašanje, kdo je za EU večja grožnja, Vladimir Putin ali Donald Trump, pa voditelji odgovarjajo, da je največja grožnja neenotnost. "Edina resnična grožnja je, če nismo dovolj enotni, pogumni in dosledni," je menil Tusk.
"Vsi si želimo, da čezatlantski odnosi ostanejo dobri"
Govora je tudi o posebni vlogi Velike Britanije v čezatlantskem dialogu. Britanska premierka Theresa May je nakazala, da bi njena država, ki se sicer ločuje od unije, lahko bila most med EU in ZDA.
"Nobene iluzije ni, da moramo v prihodnje računati na 27 članic," je Tusk spomnil na brexit, a obenem poudaril, da je Velika Britanija znotraj ali zunaj unije lahko zelo koristna v prizadevanjih za zaščito edinstvenega odnosa med Evropo in ZDA.
Tudi slovenski premier Cerar je izpostavil, da so danes v razpravi o odnosu do nove ameriške administracije vsi izražali enotnost. "Tu ni nobene razklanosti. Tudi britanska premierka je povedala, da si želi, da EU deluje enotno," je poudaril.
Velika Britanija namreč po Cerarjevih besedah ostaja del Evrope, četudi ne EU, in je pripravljena pomagati, da se odnos z ameriško administracijo čim prej stabilizira. "Vsi si želimo, da čezatlantski odnosi ostanejo dobri in da se še izboljšujejo," je sklenil premier.
Voditelji vseh 28 članic unije so danes že razpravljali o novi ameriški administraciji, sedaj pa 27 voditeljev brez Mayeve razpravlja še o prihodnosti unije v okviru priprav na praznovanje njenega 60. rojstnega dne unije, ki bo 25. marca v Rimu.
15