Ponedeljek, 19. 12. 2016, 4.12
6 let, 7 mesecev
Iz arhiva
Antonio Tajani: Če volivcem ne bomo ponudili rešitev za njihove težave, bodo volili populiste
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
"Če nočemo biti populisti, moramo delati, dobro odgovarjati na potrebe ljudi. Kdor voli populiste, voli proti nečemu. Toda če bi imel možnost, bi volil za stranko, ki ponuja rešitve," pravi Antonio Tajani.
Med največjima političnima skupinama v Evropskem parlamentu velja dogovor, da si na polovici mandata predsedovanje parlamentu izmenjata. To inštitucijo od leta 2014 tako vodi socialist Martin Schulz, prihodnja polovica naj bi pripadla kandidatu Evropske ljudske stranke, torej Tajaniju. A socialisti že napovedujejo, da ga pri kandidaturi za predsednika ne bodo podprli.
S Tajanijem smo se pogovarjali ob robu vrha ELS, dan po tem, ko so ga njegovi strankarski kolegi izvolili za kandidata.
Zakaj odločitev, da kandidirate za predsednika Evropskega parlamenta?
Ponuditi želim svoje znanje. Član Evropskega parlamenta sem postal že leta 1994, šest let sem bil evropski komisar, tudi podpredsednik Evropske komisije, prvi podpredsednik Evropskega parlamenta. Zelo dobro poznam to ustanovo. V tem trenutku potrebujemo trdnega predsednika, ki bo parlament in njegove člane zbližal z ljudmi.
Ljudem moramo dati dobre odgovore. Potrebujemo boljši stik med evropskimi inštitucijami in našimi državami. Potrebujemo dobre odgovore, ne le besedičenja. Vsak član tega parlamenta mora biti ambasador pri svojih ljudeh, ki predstavlja naše delo, odločitve in rešitve za težave državljanov.
Evropa niso le banke, birokracija, Evropa so tudi parlament in njegovi zaposleni, ki delajo za rešitve za državljane.
Svoji politični skupini se zahvaljujem za podporo. Pomembna je, saj sem edini kandidat za predsednika, ki ga je njegova politična skupina demokratično izvolila. Če želiš, da so politične stranke blizu ljudem, je to odličen znak proti populizmu. To je konkreten znak, politična odločitev.
Antonio Tajani je nekdanji evropski komisar za promet ter za industrijo in podjetništvo.
Kako boste pridobili podporo drugih strank?
Naše sporočilo je zelo jasno. Želim si ustvariti most z drugimi političnimi skupinami. Za nas je pomembno, da sodelujemo s proevropskimi skupinami. To sodelovanje želimo okrepiti, a zdaj socialisti nasprotujejo sporazumu, ki so ga podpisali.
Po dveh letih in pol mandata naj bi namreč imeli predsednika parlamenta iz Evropske ljudske stranke. Pacta servanda sunt, dogovore je treba izpolnjevati, to je jasno. Oni trdijo, da sta iz ELS že dva voditelja – predsednika Komisije in Sveta EU. Zakaj sta že dva iz ELS? Ker so se socialisti namesto za predsednika sveta takrat odločili, da postavijo visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini. To je bila njihova odločitev, ne naša.
Ta parlament poznam. Želim konsenz, gradil bom mostove z vsemi.
V prvi polovici mandata je Evropskemu parlamentu predsedoval socialist Martin Schulz.
Kako daleč boste šli v pogajanjih s socialisti?
Temelj je spoštovanje dogovora. Naslednji predsednik parlamenta bo iz ELS. V prvem delu mandata smo mi podprli Martina Schulza, kar za nas ni bilo lahko, a spoštovali smo dogovor.
Kakšno bitko torej pričakujete v boju za predsedniško mesto?
Jaz sem pripravljen. Ne poznam stališč socialističnega kandidata, spoštujem pa vsakogar. Želim si več glasov zase, ne manj glasov za druge.
S čim ste po svojem mnenju prepričali strankarske kolege, da so vam namenili toliko glasov?
Vsi me poznajo. Zaradi dolgoletnih izkušenj imam mnogo znanja. Poleg dolgoletnega dela v Evropskem parlamentu in pri Evropski komisiji sem bil 20 let novinar, še prej dve leti član italijanskega letalstva – Evropo sem branil pred morebitnimi ruskimi posegi. Številni dobro govorijo, jaz raje delam.
Pravite, da se morajo evropske inštitucije približati ljudem. Kako naj bi se to zgodilo?
Evropske inštitucije so gradovi. Odpreti moramo vrata, spremeniti mišljenje. Politiki delamo za ljudi. Služimo družbi – vsi, tudi člani evropskega parlamenta. Vsak dan moramo razmišljati o tem. Tukaj sem, ker so me ljudje izvolili. Zdaj moram zanje delati.
Treba pa je tudi komunicirati z njimi. In to ne velja le za piarovce. Potrebujemo ambasadorje. To so člani evropskega parlamenta. Za to si želim prizadevati.
Številni pravijo, da so proti populizmu. Seveda, velika večina je proti populizmu. Toda če nočemo biti populisti, moramo delati, dobro odgovarjati na potrebe ljudi. Kdor voli populiste, voli proti nečemu. Toda če bi imel možnost, bi volil za stranko, ki ponuja rešitve. Če ni rešitev, bodo ljudje volili populiste.
Kdo bo 751 evropskih poslancev, ki se na plenarnih zasedanjih ponavadi zbirajo v Strasbourgu, vodil v drugi polovici mandata, še ni jasno.
Katere so te dobre rešitve, ki jih ponujate?
Lahko pojasnim osebna stališča, kot predsednik parlamenta pa bom le njegov prvi obraz.
Moje osebno mnenje je jasno: za zmanjšanje brezposelnosti potrebujemo industrijsko politiko – močne ukrepe za krepitev malih in srednjih podjetij ter na področju kmetijstva, trgovine. Treba je okrepiti realno gospodarstvo. Brez tega ne moremo zmanjšati brezposelnosti in ublažiti krize.
Glede migracij: več sredstev moramo nameniti Afriki. S tamkajšnjimi državami moramo doseči dober sporazum. Potrebujemo novi Marshallov plan. Omogočiti jim moramo boljše življenje.
V zadnjem desetletju se je število predsednikov vlad in držav EU iz vrst ELS zmanjšalo. Kje vidite razlog za to?
Položaj se je spremenil – enkrat vodijo socialisti, drugič ELS, tretjič liberalci. Na Hrvaškem, na primer, smo dosegli lepo zmago in imamo predsednika vlade. Težko je vedno obdržati večino, a stati moramo za svojimi vrednotami.
Ste vedno želeli postati politik? Kaj vas je iz novinarstva prineslo v politiko?
Leta 1994 je bila italijanska demokracija v nevarnosti. Najpomembnejša komunistična stranka je bila zelo močna. Zato sem se odločil, da bom med ustanovitelji nove stranke, ki bo delovala proti komunizmu. Po kratki volilni kampanji je naša stranka zmagala. Ampak odločil sem se, da kandidiram le na evropskih volitvah. Takrat se je začela moja ljubezen do evropskih inštitucij.
"Ljudem po državah je treba pojasniti, da EU pravil ne ustvarja sama. Pravila morda niso popolna, a sprejele so jih države članice. Če pa politiki ne opravljajo svojega dela, jih zamenjajte, v Bruselj pošljite boljše!" pravi podpresednik ELS Dara Murphy.
Dara Murphy, podpredsednik ELS ter irski minister za evropske zadeve, enotni digitalni trg in varovanje podatkov
Lahko rečemo, da je Evropo v zadnjem desetletju vodila Evropska ljudska stranka (imela je večino predsednikov vlad in držav, predsednikov evropskih inštitucij), Evropa pa je v tem obdobju pristala v več krizah – finančni, migrantski, doletel jo je brexit. Kako ocenjujete delo svoje stranke?
Najmočnejši gospodarski blok na svetu, ki je Evropska unija, je seveda imel nekaj vprašanj, s katerimi se je moral spopasti. Moramo pa se spomniti kriz, ki jih je evropska celina imela v preteklih stoletjih, in tega, kako so bile rešene.
ELS in druge stranke so imele zelo veliko vlogo pri tem, da so Evropi omogočile, da deluje koordinirano. Tej celini so prinesle blaginjo, mir, varnost, kot jih prej še nikoli nismo videli.
Smo storili napake? Seveda. Imamo zanje izgovore? Verjetno ne. Hkrati pa se lahko vsi učimo iz storjenih napak. Ena od stvari, ki so zelo prizadele ELS, je odhod britanske konservativne stranke iz naše družine, in to še pred brexitom. Želeli smo si, da ostanejo.
Enako pa je treba reči, da se je v mnogo državah, ki so si po krizi gospodarsko opomogle, to zgodilo pod vodstvom krščanskodemokratskih strank. Gospodarska realnost, ki jo po mojem mnenju ELS sprejema bolj temeljito kot druge stranke, je državam, ki so v zadnjih letih imele močno vodstvo iz ELS, omogočila, da so se razvijale. Najboljši primer tega je verjetno Nemčija, bistven napredek je dosegla tudi Irska.
Mislim, da ni dvoma, da je pred vsemi nami, ki smo v politiki, veliko izzivov. Toda za neustrezna pravila ne smemo kriviti Evropske unije. Z vsakim pravilom, sporazumom, ki pride iz Evropskega parlamenta, sveta ali komisije, so se strinjali nacionalni politiki – ali prek Evropskega sveta ali Evropskega parlamenta, ki ga volijo volivci po državah.
