Zakaj je Slovenija v Bruslju ostala praznih rok?

V Bruslju so nekaj več kot mesec dni po volitvah razdelili večino najpomembnejših položajev. Za predsednico Evropske komisije so predlagali Nemko iz Evropske ljudske stranke (EPP) Ursulo von der Leyen, Evropski parlament bo po uspehu v drugem krogu glasovanja vodil italijanski socialdemokrat David Sassoli, pomembna položaja pa so dobili tudi Belgijec Charles Michel, ki bo predsednik Evropskega sveta, Francozinja Christine Lagarde, ki bo predsednica ECB, in Španec Josep Borrell, ki bo visoki zunanjepolitični predstavnik.

In Slovenija? Po 15 letih članstva in treh izpeljanih evropskih volitvah je tudi tokrat ostala brez vidnejšega položaja. Nobenega od osmih evroposlancev ni niti med 14 podpredsedniki Evropskega parlamenta.

"Smo ena redkih držav, ki še ni imela podpredsednika EP."

"Znotraj evropskih političnih skupin pomembno vlogo igrajo države, ki prispevajo več poslancev, običajno so to večje države," meni strokovnjak za mednarodne odnose Marko Lovec. Foto: FDV "Mislim da smo ena izmed redkih držav članic, ki doslej te funkcije še ni imela, kar je glede na staž nekaterih naših poslancev in vlogo njihovih političnih skupin presenetljivo," pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose s Fakultete za družbene vede Marko Lovec in dodaja, da so v igri še druge pomembne funkcije, kot so podpredsedniki Evropske komisije in predsedniki odborov.

Dve državi, ki sta vstopili skupaj s Slovenijo, dobili podpredsednika

Med 14 izvoljenimi podpredsedniki, ki po potrebi nadomeščajo predsednika in lahko vodijo plenarna zasedanja, so trije Nemci, Madžara in Čeha, po enega člana pa imajo Irci, Portugalci, Avstrijci, Finci, Grki in Italijani. Dodajmo, da so Čehi in Madžari v Evropsko unijo vstopili skupaj s Slovenijo.

"Slovenija je mala država in ima osem poslancev. Znotraj Evropskih političnih skupin pomembnejšo vlogo igrajo države, ki prispevajo več poslancev, običajno so to večje države. Vseh naših osem poslancev spada v tri politične skupine, ki so del nove evropske koalicije. Vendar pa je kontinuiteta samo pri slovenskih poslancih iz EPP in S&D," dodaja Lovec.

Ob tem se Lovec sprašuje, ali bi se koalicija na primer zavzela za Slovenca iz vrst EPP, glede na to, da so v Sloveniji člani EPP v opoziciji.

Je bila v igri tudi Fajonova? "Presenetilo me je."

V igri med celodnevnim iskanjem predsednika Evropskega parlamenta se je v enem od belgijskih medijev pojavilo tudi ime Tanje Fajon (v Evropskem parlamentu je članica S&D), kamor naj bi jo predlagali predstavniki vladne delegacije v Bruslju. Na Twitterju je njeno ime oziroma kandidaturo omenil tudi državni sekretar v kabinetu Marjana Šarca Igor Mally.

Foto: Twitter - Voranc

"Presenetilo me je. Kasneje so se mi opravičili, saj me o tem niso obvestili oziroma vprašali. Smo v obdobju, ko je veliko ugibanj, prerivanj in iskanja kompromisov za imenovanja na položaje v institucijah EU," je za Siol.net dejala Fajonova. Na vprašanje, kako resna je bila ponudba, je odgovorila, da ne ve.

Vzhodna Evropa brez pomembnih položajev: Evropa dveh hitrosti

Širše gledano je brez pomembnih položajev ostala praktično celotna Vzhodna Evropa in tudi del Srednje Evrope. "Oblikovala se je neke vrste Evropa dveh hitrosti. Krivi pa smo večinoma sami: višegrajske države so se samoizolirale s konfliktno politiko nasprotovanja Timmermansu, Slovenija in Hrvaška z bilateralnim sporom," je prepričan Lovec.

Šarcu uspelo ustaviti Plenkovića

Ime hrvaškega premierja Andreja Plenkovića se je povezovalo z vrhom Evropske komisije. Foto: Reuters Prav iz naslova slovensko-hrvaškega arbitražnega spora je Slovenija dosegla edino "zmago". Kot smo že pisali v analizi, je teža naše države in njen vpliv bolj ali manj enaka nič, glavni cilj premierja Marjana Šarca pa je bila zaustavitev scenarija, po katerem bi Evropsko komisijo prevzel hrvaški premier Andrej Plenković, ki so ga predlagali voditelji držav Višegrajske skupine, Irske, Latvije, Bolgarije in Hrvaške.

Še vedno pa je aktualno vprašanje, koga bo Slovenija poslala v Bruselj kot evropskega komisarja. Šarec je v zadnjih dneh omenjal, da si Slovenija želi resor za širitev, o imenih pa še ni želel govoriti.

Novice Kdo je Šarcu pomagal ustaviti Plenkovića #analiza

Bratuškova je bila v igri za podpredsednico, vendar ...

V zadnjih sestavi je bila komisarka Violeta Bulc, ki je vodila prometni resor. Pred njo je bila kandidatka takratna premierka Alenka Bratušek, ki se ji je obetal komisarski stolček za energetiko in še podpredsedniški položaj v Evropski komisiji, vendar je pogorela na zaslišanju in umaknila kandidaturo.