Sreda, 24. 5. 2017, 12.11
7 let, 2 meseca
Arso: "Onesnaženje potoka po požaru v Kemisu smo podcenili" #video
To je na novinarski konferenci priznal prvi mož Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) Joško Knez, ki je kmalu po požaru trdil, da vplivov na okolje ne bo. Prve meritve onesnaženja tal so v bližini Kemisa pokazale povečano pristonost nekaterih snovi, denimo rakotvornih in strupenih kadmija ter DDT. A Arso ugotavlja, da so bile te snovi tam že pred požarom.
Delne analize onesnaženja tal, ki jih je Arso sicer napovedoval že za pretekli petek, a so trajale dlje od pričakovanj, so med drugim v enem vzorcu pokazale presežene kritične vrednosti pesticida DDT. Ta je po stockholmski deklaraciji že dolgo prepovedan po svetu. Na več lokacijah so analize pokazale tudi presežene opozorilne vrednosti za kadmij, krom in nikelj.
Na Arso so vzorce vzeli na dveh različnih globinah zemlje, iz česar so poskušali ugotoviti, ali je onesnaženje tal posledica požara. Trenutni rezultati kažejo, da gre za staro onesnaženje, pravijo. Omenimo, da je bila na lokaciji Kemisa vse od 70. ket deponija.
Arso je objavil zemljevid lokacij, kjer je jemal vzorce:
Šele danes vzeli nove vzorce
Ker je Arso vzorce jemal prejšnjii teden, pretekli konec tedna pa je na Vrhniki padal dež, pa je vprašanje, ali je današnje onesnaženje enako tistemu ob odvzemu vzrocec. Čeprav vseskozi poslušamo opozorila, da je dež verjetno spral onesnaženje iz zraka, ki je zdaj lahko v tleh, Arso vse do danes ni vzel vzorcev.
Danes so ponovno poslali mobilno enoto, ki naj bi vzela en vzorec na enaki lokaciji kot prejšnji teden, ostale pa na drugih lokacijah. Preverili bodo, ali je onesnaženje po dežju med vikendom večje.
NIJZ pričakuje dodatne analize
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na drugi strani meni, da je prekomerno onesnaženje tal s kadmijem na dveh lokacijah v bližini tovarne Kemis (na zemljevidu v točkah K01 in K02) tako posledica starega kot tudi novega onesnaženja.
Tako na teh območjih kot tudi zahodno od tovarne Kemis (točka K03), kjer je analiza pokazala prekomerno prisotnost kroma, pri gojenju poljščin obstaja verjetnost škodljivih učinkov za zdravje ljudi ali okolje, opozarjajo.
Vzorec tal na lokaciji K01 je v globini kritično onesnažen tudi s sintetičnim pesticidom DDT, ki je posledica starega onesnaženja. "Zaradi njega tla niso primerna za pridelavo rastlin namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode," menijo na NIJZ.
Drugje ni tveganj. "Ostali vzorci niso pokazali obremenjenosti, ki bi bila škodljiva za življenjske razmere rastlin ali živali, ali bi poslabšala kakovost podtalnice oziroma vplivala na zdravje človeka ali okolja," pravijo.
Peter Otorepec z NIJZ je sicer danes opozoril, da so bile do zdaj narejene le delne analize. Manjkajo na primer analize prisotnosti dioksinov, za katere obstaja sum, da so rakotvorni. Zato je staršem priporočil, da naj se otroci med igro ne brskajo po pesku in vnašajo v usta, dokler ne bodo znani vsi rezultati analiz.
Pa komunikacija z občani?
Več novinarskih vprašanj se je danes nanašalo tudi na usklajenost državnih služb, torej Arso, inšpektoratov, civilne zaščite, občin, ko pride do take nesreče, ter komunikacijo z lokalno skupnostjo. Občani se že teden dni pritožujejo, da se informacije polovične in ne vedo, kaj je v takem okolju dovoljeno in kaj ne.
Knez je večkrat pojasnil, da je za požare v industrijskem objektu odgovoren lastnik objekta ter občina. "Požar v Kemisu ni bil državna nesreča, saj zanj ni narejen državni reševalni načrt. Zato tudi ni bila aktivirana centralna enota civilne zaščite. V takih primerih je pristojna občina, ki ima tudi načrt reševanja za objekt," je dejal. Omenimo, da lastnik objekta Gorenje za zdaj bolj ali manj molči, komunikacije z lokalno skupnostjo ni.
Da je bila komunikacija slaba, je danes priznal tudi premier Miro Cerar. "Intenzivno delamo na ugotavljanju odgovornosti za požar v Kemisu. Ljudje niso dobili dovolj informacij o dogajanju in to se v prihodnje ne sme več zgoditi," je poudaril Cerar, ki se sicer prvi sedem dni po požaru na dogodek ni odzval. Včeraj je nato obiskal pogorišče v Sinji Gorici.
Pa odgovornost?
V zadnjih dneh so Kemis že obiskali inšpektorji, nekaj pregledov je še napvoedanih (inšpekcija za varstvo pred naravnimi nesrečami naj bi pregled opravila v prihodnjih tednih). Knez je danes dejal, da bodo izsledki inšpekcijskega pregleda pokazala, ali je Kemis ravnal napak. Če da, mu bodo - kot določa zakon - naloćeni popravljalni ukrepi. Če teh ne bo izvedel, sledi odvzem okoljevarstvenega dovoljenja, je dejal.
Če inšpekcijski pregled ne bo pokazal nepravilnosti, bo torej Kemis po sanaciji lahko deloval dalje. Šef Arso je med drugim dejal, da je bila inšpekcija v podjetju nazadnje pred letom in pol. Iz zapisnika ne izhaja, da bi inšpektorji zaznali kakšne nepravilnosti, je dejal.
Katastrofa v potoku
Že včeraj je Arso objavil meritve onesnaženja potoka Tojnica, ki teče ob kemisu. Da je stanje v potoku "katastrofalno", je že na petkovi predstavitvi analiz onesnaženja voda po požaru v sinjegoriškem Kemisu povedala predstavnica Agencije RS za okolje (Arso) Janja Turšič.
Včeraj objavljene meritve so pokazale, da so v potoku Tojnica, ki se izliva v Ljubljanico, prisotni pesticidi. Vsebnost prepovedanega pesticida atrazin je za 175-krat presegla mejne vrednosti. Več v članku Arso ne ve, kaj je gorelo v skladišču Kemisa.
Kaj so govorili tik po požaru?
predvsem meritve onesnaženja voda so bile presenetljive, saj so bile izjave pristojnih služb pred tem precej bolj "pomirjujoče".
Romana Lah, vodja sektorja za inšpekcijski nadzor na Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (Irsop), je prejšnji torek v oddaji Odmevi denimo ocenila, da se je v potok zlilo le nekaj malega oljnih snovi ob gašenju požara in da "ni kakšnih nevarnosti za vodotoke v okolici Ljubljanice".
Lahova o onesnaženju tal:
Iz današnjih analiz strokovnjakov mobilne enote izhaja, da je onesnažena predvsem zemljina na območju podjetja, torej v radiju 300 metrov. Onesnaženost se je zadržala na območju podjetja, vsaj tako kažejo prvi podatki, treba pa je počakati na analize.
O onesnaženju vode:
"Nekaj vode je izteklo, a so gasilci požarno vodo pivnali. Objekt je bil projektiran tako, da je požarna voda tekla v lovilne bazene. Neka malenkost je pa ušla. V Ljubljanico naj ne bi ušlo, tudi vodostaj reke je tako velik, da ni nevarnosti."
Tudi prvi mož Arso Joško Knez je v isti oddaji napovedal minimalne vplive na okolje.
"Ocenjujem, da zrak odide, voda odteče, tako da, kar se tiče lokalnega okolja, dvomim, da bo prišlo do dolgoročnih posledic, morda na področju tal."
Meritve nujne za oceno vplivov
Irena Grgič, strokovnjakinja za kakovost zraka na Kemijskem inštitutu, je bila pred tednom dni precej bolj previdna pri izjavah kot Knez in Lahova. Za Siol.net je dejala naslednje:
"Dokler tega ne izmerim, ne morem reči nič točnega. Zagotovo to ni nedolžna stvar. Noben dim, noben požar ni nedolžna stvar. Če gorijo nevarne snovi, pa je lahko to še toliko bolj nevarno. Koliko je to nevarno za okolje ali zdravje ljudi, je pa stvar meritev."
Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je v zgoraj omenjeni oddaji Odmevi opozoril: "Kakršne koli informacije, preproste in jasne, so dobrodošle čim prej." Knezova napoved, da bodo rezultati znani do konca prejšnjega tedna, se ni uresničila. Ker analize prej niso bile končane, so predstavitev prestavili na danes.
Pesticidi dosegli tudi Ljubljanico
V petek je Arso predstavil meritve onesnaženja vode in zraka, včeraj so dodali meritve prisotnosti nevarnih snovi v potoku Tojnica. Sicer majhen pritok Ljubljanice je močno onesnažen, nekaj nevarnih snovi je odteklo tudi v Ljubljanico.
"V potoku Tojnica je bila na vzorčnem mestu pri Kemisu izmerjena koncentracija 87 mikrogramov atrazina na liter in 31 mikrogramov flufenaceta na liter. Na vzorčnem mestu Tojnica, Pot na Tojnice so bile koncentracije še višje, in sicer 350 mikrogramov na liter atrazina ter 110 mikrogramov na liter flufenaceta. Največja dovoljena koncentracija atrazina v površinski vodi je dva mikrograma na liter in je bila presežena tudi na merilnem mestu Ljubljanica, približno 200 metrov dolvodno od izliva Tojnica," so sporočili z Arso.
Vsebnost atrazina v potoku Tojnica ob Kemisu za 175-krat presega dovoljeno vrednost, v Ljubljanici (200 metrov od izliva Tojnice) pa za štirikrat. Ali so navedene količine dejansko lahko nevarne za živali in rastlinje v reki, preverjamo.
Prvi mož Arso Joško Knez je sprva vplive požara ocenjeval za minimalne, zdaj pa od Kemisa tudi sam zahteva podatek, kaj je gorelo, in sanacijske ukrepe. Njegova "nadrejena", okoljska ministrica Irena Majcen (desno), je pogorišče Kemisa obiskala tri dni po požaru. Danes je po poročanju novinarja Pop TV Anžeta Božiča dejala, da zato, ker "bi bila samo v napoto". Arso ne verjame Kemisu
Direktor Arso Knez je po poročanju STA včeraj za Radio Slovenija dejal, da so pozvali direkcijo za vode, zavod za varstvo narave in zavod za ribištvo, da ocenijo škodo na Tojnici. Pripravili bodo sanacijski program, podjetju Kemis pa bodo naložili, da ga izvede in poskuša sanirati, kar se bo dalo. Pričakuje pa, da bo trajalo več let.
Povedal je tudi, da so Kemis pozvali, naj vendarle priskrbi podatke o tem, kaj je v požaru zgorelo, in ne verjame, da to ni mogoče ugotoviti. Spomnimo, da je direktor Kemisa Emil Nanut pred dnevi zatrdil, da je računalnik, na katerem so bili podatki o skladiščenih snoveh, zgorel v požaru.
Z okoljske agencije so nam včeraj sicer poslali podatke, ki jih imajo o odpadkih v skladišču Kemisa. Objavili smo jih v članku Arso ne ve, kaj je gorelo v skladišču Kemisa.
4