Torek, 23. 4. 2019, 15.54
5 let
Svetovno znani slovenski arhitekt razdvaja Slovence #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,63
17
Potem ko je občina Komen pomembnega slovenskega arhitekta Maksa Fabianija pred dvema letoma imenovala za častnega občana, bodo občinski svetniki odločali o odvzemu laskavega naziva. Čeprav je sprojektiral dve najpomembnejši stavbi za Slovence na Primorskem (Narodni dom v Trstu in Trgovski dom v Gorici), ki sta bili politično, kulturno in gospodarsko središče skupnosti, mu nekateri očitajo sodelovanje s fašisti, zato si naziva po njihovem mnenju ne zasluži.
Slovenec Maks Fabiani, eden najpomembnejših urbanistov in arhitektov avstro-ogrske monarhije, se je rodil leta 1865 v Kobdilju na Krasu, v sedanji občini Komen.
Občinski svetniki so mu leta 2017 za zasluge posthumno podelili laskavi naziv častnega občana. A skupina 57 prebivalcev Komna je dve leti kasneje vložila pobudo, da svojemu rojaku odvzamejo naziv. Komisija za podelitev občinskih priznanj je nato 15. aprila letos občinskemu svetu podala predlog, da se mu priznanje častni občan odvzame. O tem bodo občinski svetniki odločali ta četrtek.
V predlogu navajajo, da se je Fabiani leta 1921 vpisal v Fašistično stranko kot deklariran pripadnik italijanske narodnosti, zagovornik savojske kraljevine in zagovornik le visoke italijanske kulture. Postal je prostovoljni član in poveljnik enote paravojaške fašistične milice, t. i. škvadristov. Ti so po navedbah predlagateljev izvajali nasilna dejanja nad Slovenci, jih pretepali in mučili, jih nalivali z ricinusovim oljem, jih aretirali, jih pošiljali v zapore in koncentracijska taborišča.
"Bil je pomemben člen poitalijančevalskega stroja na Krasu in sovražen Slovenstvu in slovenski kulturi," so zapisali predlagatelji. Opozarjajo, da je kot poročevalec za politične zadeve na Primorskem trikrat obiskal fašističnega vodjo Benita Mussolinija, ki ga je kot politika, in ne arhitekta, odlikoval z redom vitez Kraljevine Italije.
"Zatorej ne moremo dojemati arhitekta Maximiliana-Massima Fabiania zgolj kot umetnika, ampak tudi kot človeka, ki je črtil slovenski narod, njegov jezik in kulturo in kot skrajnega fašista, ki je kot poveljnik škvadre paradiral naokoli v fašistični uniformi z bikovko in pištolo za pasom. Kot človeka, ki je v imenu fašistične Italije zatiral slovenski narod in bil v človeško sramoto Krasu in Primorski. Tako kot si je njegov oče priimek Fabjan v Trstu spremenil v Fabiani, tako si je Maximiljan spremenil v trenutku poraza Avstro-Ogrske ime v Massimo. Maks ni bil nikoli. Nečasten človek ne more, ne za časa življenja ne posthumno, biti počaščen s častnim naslovom," so prepričani.
Štanjelci zgroženi nad očitki, ostro jih zavračajo
Na predlog za preklic občinskega priznanja se je v imenu prebivalca Štanjela Jožefa Švaglja in vaškega odbora, kjer je Fabiani z obnovo Štanjelskega gradu pustil velik pečat, ostro odzval občinski svetnik NSi Ivo Kobal. Prepričan je, da je predlog pamflet, s katerim se sramoti Fabianija, komisija pa zaradi anonimnosti predlagateljev predloga iz formalnih razlogov sploh ne bi smela obravnavati. A kot nam je pojasnil župan Erik Modic, so podpisniki znani, zaradi varstva podatkov jih le niso želeli javno objaviti.
Prebivalci Štanjela so zgroženi nad očitki Maksu Fabianiju.
Švagelj v obrazložitvi zanika vse očitke predlagateljev in poudarja, da je bil Fabiani človek z veliko začetnico, ki ni kršil obče človeških norm, kot so jih nekateri njegovi sodobniki. Bil je zaupanja vreden od vseh.
"Slišal sem samo pohvalne besede o upravljanju občine Štanjel. Štanjelci so z njim, kot županom, imeli dobre izkušnje," poudarja. Ker so mu zaupali tudi Italijani, je lahko rešil življenja desetih Kobdiljcev, da jih niso ustrelili kot talcev, še navaja.
"Komu je v interesu hujskati ljudi, pogrevati in potvarjati zgodovinska dejstva?"
Kot zapiše Kobal, želijo nekateri človeku, ki je za Štanjel naredil ogromno in ga časti vsa Evropa, o katerem domačini, ki so ga poznali in z njim delali, nimajo žal besede, odvzeti častni naziv. "Ne vem, čemu in komu je v interesu hujskati ljudi, pogrevati in potvarjati zgodovinska dejstva," se sprašuje Kobal.
Vaški odbor Štanjel župana Modica poziva, naj umakne to točko z dnevnega reda in naj ne škoduje ugledu Štanjela, ki si ga je v zadnjih nekaj letih pridobil. Kot nam je pojasnil župan, točka ostaja na dnevnem redu četrtkove seje. Poudarja, da so v zadnjih 15 letih brez problemov in razdvajanj po Fabianiju poimenovali kar nekaj objektov v občini.
Županu je žal, da so znova odprli Pandorino skrinjico
"Ko je šlo za pridobitev statusa častnega občana, pa so se pri nekaterih pojavili pomisleki. Nanj niso gledali le kot na arhitekta, temveč tudi kot na politično osebnost, ki je bila včlanjena v fašistično stranko. To pa za Primorce, ki so trpeli pod fašizmom, ni več oseba, ki bi povezovala, temveč razdvaja," pomisleke krajanov opravičuje župan.
Bambergova hiša
Po njegovem mora biti častni občan skorajda brezmadežen. Ni dovolj, da je strokovnjak svetovnega formata in hkrati razdvaja skupnost. "Imamo dovolj drugih bolj perečih problemov. Medtem ko nam iz občine odhajajo mlade družine, se žal ukvarjamo s polpreteklo zgodovino," je razočaran župan, ki obžaluje, da so po dveh letih znova odprli Pandorino skrinjico.
Raje kot bleščečo kariero je izbral obnovo porušenega Krasa
Arhitekt in ljubljanski podžupan Janez Koželj, ki je skupaj z Andrejem Hrauskim avtor Fabianijeve monografije, je prepričan, da gre za ideološki boj znotraj občinske koalicije oziroma politično vprašanje, ki nima nobene povezave z imenovanjem za častnega občana.
"Vprašanje izrazito sovražnega in enostranskega pogleda na Fabianija kot fašista se vleče že vrsto let in smo ga razčistili že pred podelitvijo naziva. Nekateri bi mu med drugim radi pripisali zasluge, da je kot vodja škvadristov sam zažgal svoj Narodni dom v Trstu in počel številne druge nečednosti, ki so bile v domeni fašistov. Kaj je v teh dveh letih storil Fabijani, da bi mu nekateri radi odvzeli častni naziv? Ali so mu dokazali nečastnost? Okoliščine se enake kot pred imenovanjem," se sprašuje Koželj.
"Ali si predstavljate, da bi človek s tako eminentno kariero svetovnega formata, kot je Maks Fabiani, med drugim je bil prvi arhitekt avstro-ogrskega monarhije in svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda, počel nečednosti in zločine? Občino je zgolj reševal tako pred Italijani kot pred Nemci, pred partizani mu to žal ni uspelo," ponazarja arhitekt Janez Koželj, ki ob tem meri na požig štanjelskega gradu.
Ob tem opozarja, da se predlagatelji odvzema naziva ne ozirajo na objektivne zasluge, ki jih je Fabiani naredil za občino. Poudarja, da je bil Fabianijev največji življenjski projekt, da zapusti Dunaj in nemške nacionalistične pritiske propadle monarhije, kjer je imel bleščečo univerzitetno kariero, mednarodno slavo in velemestne udobnosti. Prav tako je zavrnil izjemno ponudbo na ljubljanski univerzi. Raje je izbral po vojni porušeno Goriško, Kras in Posočje in s svojim izjemnim urbanističnim in arhitekturnim znanjem prenovi uničeno domovino. "Prenovil je vse porušene vasi na Krasu. Gre za edinstven projekt, brez primere v Evropi in svetu," poudarja Koželj.
Občino rešil pred Italijani in Nemci, pred partizani mu je ni uspelo
Ko se je proti koncu prve svetovne vojne vrnil na Kras, je po Rapalski pogodbi pristal pod italijansko oblastjo. Ker mu italijanske oblasti niso priznale niti inženirskega naziva niti doktorata, se je včlanil v fašistično stranko, potrjuje Koželj.
"Nekateri njegovi kritiki ne poznajo kompleksnosti situacije na Goriškem pred prvo svetovno vojno. Vladalo je večkulturno in večjezično okolje, kjer so ljudje govorili nemško, italijansko in slovensko. Ko ga je prefekt goriške pokrajine imenoval za župana Štanjela, je bil star že 70 let. Ali se predstavljate, da bi človek s tako eminentno kariero svetovnega formata, med drugim je bil prvi arhitekt avstro-ogrskega monarhije in svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda, počel nečednosti in zločine? Občino je zgolj reševal tako pred Italijani kot pred Nemci, pred partizani mu to žal ni uspelo," ponazarja Koželj, ki ob tem meri na požig štanjelskega gradu. V njem je Fabiani med obema vojnama uredil vrtec, šolo, ambulante, kino …
Koželj meni, da omenjena situacija veliko pove o slovenskem narodu, ki ne vidi prek omejenih obzorij in ne prepozna svetovljana. "Dobil je častni doktorat tehniške fakultete na Dunaju in nagrado za urejanje Ljubljane. Tudi obsodba za kolaboracijo z Italijani je bila preklicana. S takšnimi dejanji mu delamo veliko krivico," še sklene velik poznavalec Fabianija.
Velik pečat pustil tudi v Ljubljani
Fabiani je poleg Jožeta Plečnika za slovenski prostor najpomembnejši arhitekt. Po potresu 1895 je izdelal obnovitveni načrt Ljubljane s krožno cesto ter projekt ureditve Bežigrada. Po njegovih načrtih je bil leta 1908 postavljen tudi Jakopičev paviljon, ki ga je financiral slikar Rihard Jakopič.
Leta 2016, ob 150. obletnici njegovega rojstva, so mu spomenik postavili tudi v Ljubljani. Doprsni kip, ki stoji pri križišču Poljanske in Roške ceste, je delo kiparja Mirsada Begića. Po njem so leta 2012 poimenovali tudi dvonivojski most čez Ljubljanico.
Historicistična stavba Urania na Dunaju je zgrajena po Fabianijevih načrtih.
17