Ponedeljek, 20. 11. 2023, 16.13
5 mesecev, 1 teden
Priznanje za naj hlev prejela Kmetija Čretnik #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,53
Ljubljanske mlekarne so danes na Šobcu prvič podelile nagrade za hleve, ki imajo vzpostavljene najboljše pogoje za živali. Priznanje za naj hlev je pripadlo Kmetiji Čretnik s Pernovega pri Žalcu. Ljubljanske mlekarne želijo s podelitvijo naslova izpostaviti najboljše prakse in tako spodbuditi izboljšave na področju dobrobiti živali.
"V preteklih mesecih se je v medijih, politiki in med tako imenovanimi vplivneži veliko govorilo o slabih praksah v kmetijstvu. Veliko je bilo posploševanj, zavajanj in polresnic, ki so metale slabo luč na slovensko kmetijstvo, slovenskega kmeta in celotno prehrambno verigo," je izpostavil direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič.
Zato so se v Ljubljanskih mlekarnah, kjer surovo mleko odkupujejo od več kot 2.200 slovenskih kmetov, letos odločili, da bodo s tekmovanjem Naj hlev pokazali dobre prakse pri dobaviteljih, ki se zavedajo, da je dobrobit živali ključnega pomena za uspešno in razvojno naravnano kmetijo.
Oblikovana je bila strokovna žirija, ki ji je predsedoval vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani Ožbalt Podpečan. Kot je pojasnil, so med prijavljenimi izbrali osem finalistov, ki so jih obiskali. Preverili so velikost objektov, ležalne bokse, pohodne površine, tehnološko opremo in odnos človek - žival.
Zmagovalna kmetija ima sto glav živine
Priznanje za naj hlev je pripadlo Kmetiji Čretnik s Pernovega pri Žalcu. Kot je povedal Simon Čretnik, so pri gradnji novega hleva za prioriteto postavili dobrobit živali. Ker na kmetiji, kjer imajo sto glav živine, nimajo pašnih površin okoli hleva, so se odločili, da bi udobje pašnika v čim večji meri prenesli v hlev. Tako kravam med drugim omogočajo veliko ležalne površine in prosto gibanje.
Na dobrobit živali so gledali tudi na Kmetiji Bogovič v Veliki vasi pri Krškem, kjer so si prislužili priznanje za najbolj inovativen hlev. Jakob Bogovič je pojasnil, da so v hlev vgradili številne tehnologije za izboljšanje počutja živali. Hlev je hlajen, z ogrevano vodo in udobnim ležiščem. Na kmetiji s 500 glavami živine uporabljajo tudi posebne drobilce za silažo, da so, kot je izpostavil Bogovič, krave čim bolj zdrave in zadovoljne ter tako dajo tudi čim več čim bolj kakovostnega mleka.
V okviru tekmovanja so podelili tudi naziv Šampion ljudstva. Pripadel je kmetiji, ki je imela med finalisti največ simpatizerjev in je zbrala največ glasov na spletnem glasovanju. To je postala Kmetija Bela iz Svete Trojice.
Kot je izpostavil Podpečan, izbor dokazuje, da imamo v Sloveniji rejce, ki ogromno vlagajo v dobrobit svojih živali in jim zanje ni vseeno. To ugotavljajo tudi ostali člani žirije, vodja agrooskrbe v Ljubljanskih mlekarnah Aleš Valenčič, strokovnjakinja za področje živali in okolju prijazne namestitve govedi Marija Klopčič ter specializirana novinarka pri Kmečkem glasu, ki se ukvarja z inovativnostjo v kmetijstvu, Klara Lovenjak.
Kot je poudarila Lovenjakova, v Sloveniji vsekakor prednjačijo kmetje, ki dobro skrbijo za svoje živali. "Slabe prakse so v manjšini, se pa iz njih naredi uradna medijska zgodba in potem se slaba luč meče na celotno kmečko populacijo," je opozorila.
Bogovič: Za odvzete krave res ni bilo vzorno poskrbljeno
Tudi ob današnjem dogodku se niso mogli izogniti komentiranju medijsko odmevnega primera odvzema govedi kmetu pri Krškem. Kot je povedal Bogovič, ki je skoraj sosed omenjenega kmeta, za živali res ni bilo vzorno poskrbljeno, ampak bi se to lahko hitro uredilo, saj krave niso bile podhranjene ali shirane.
Tudi Podpečan je poudaril, da pogoji reje, v katerih so bile najdene živali pri Krškem, nikakor niso bili v dobrobit živali. "Četudi ambient, v katerem so bile nastanjene, ni bil primeren, pa to še ne pomeni, da je bilo njihovo zdravstveno ali rejno stanje slabo," je dejal in ocenil, da bi bile pred radikalnim ukrepom odvzema živali zagotovo lahko izčrpane še druge pravne možnosti s korektivnimi ukrepi.
Glede novele zakona o zaščiti živali je Podpečan dejal, so že večkrat opozorili, da je nedorečena. "Ravno pri tem primeru se je lepo izkazalo, kaj pomeni, če imaš zakon, ki je v neskladju z drugimi pravnimi predpisi. To vodi do zmede in kaosa. Ravno to se je zgodilo tudi tu in ne vem, če je to namen zakona in če je to dobro za živali," je izpostavil.
