Petek, 1. 4. 2016, 16.16
6 let, 7 mesecev
Po plebiscitu so simbol slovenske državnosti s Koroške prenesli v Ljubljano
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,38
3
Ob plebiscitu decembra 1990 so koroški Slovenci začutili, da lahko simbol slovenske državnosti, ki so ga varovali dolga stoletja, prenesejo v Ljubljano.
V času slovenskega osamosvajanja so se na avstrijskem Koroškem mladi povezali v iniciativno skupino Slovenščina, moj jezik. Prek nje so Korošce pa tudi rojake iz Slovenije spodbujali k čim pogostejši uporabi slovenščine. To so bili namreč časi, ko so ljudje iz Slovenije še množično hodili nakupovat na Koroško in se mučili z nemščino, čeprav Korošci znajo slovensko, pojasnjuje Hanzi Tomažič. Takrat je bil član te skupine, danes pa je odgovorni urednik slovenskega tednika Nedelja, ki letos obhaja devetdesetletnico izhajanja.
Prenos simbolov slovenske samostojnosti
Ta iniciativna skupina je v času plebiscita začutila, da gre za poseben trenutek za ves slovenski narod. Izdali so posebno številko svojega časopisa Klešče, v kateri so napovedali, da bo več kot 90 odstotkov Slovencev glasovalo za osamosvojitev. "Sorazmerno dobro smo zadeli," danes napoved z nasmehom komentira Tomažič.
"Pomislili pa smo tudi na to, da bi zibelko slovenstva, to je Karantanijo, oziroma knežji kamen kot njen osrednji simbol, ki sta že stoletja izraz slovenske samostojnosti, prenesli v Ljubljano, kjer bo sedež nove slovenske države," pripoveduje Tomažič. "Čutili smo, da ima ideja o samostojnosti nekakšen lok skozi stoletja in se pokaže ravno v simbolu knežjega kamna. Zato smo se odločili, da na dan razglasitve rezultatov s posebno številko časopisa Klešče in repliko knežjega kamna odidemo v Ljubljano."
V evforiji plebiscitnih rezultatov so Korošci poiskali takratne vodilne politike in jim izročili repliko knežjega kamna in posebno plebiscitno izdajo časopisa Klešče. (foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Spontano darilo, ki se je vpisalo v zgodovino
V času razglasitve rezultatov plebiscita so se vsi zbirali v Cankarjevem domu. Vladal je direndaj, opisuje Tomažič. Poiskali so Franceta Bučarja, predsednika takratne skupščine, in mu, čeprav ni bilo nič napovedano ali organizirano, v soju žarometov in kamer predali knežji kamen in Klešče. Trenutek predaje je ujela tudi TV Slovenija in ga lahko najdete v četrti minuti prispevka ob 25. obletnici plebiscita.
Replika, ki je delo umetnika iz Sel na Koroškem Nantija Čertova, je bila izdelana iz posebnega kamna. Bila je malo manjša od originala, a sorazmerno težka, se spominja Tomažič.
Ob knežjem kamnu so do leta 1414 ustoličevali karantanske kneze. Obred, s katerim je ljudstvo oblast preneslo na svojega vodjo, je potekal v slovenskem jeziku in je zaradi svoje naprednosti ter demokratičnosti navdihnil tudi ameriško deklaracijo o neodvisnosti. (foto: Borut Kranjc/Mladina)
Knežji kamen kot simbol slovenske državnosti in politične kulture je po osamosvojitvi našel prostor na tolarskih bonih, danes pa je upodobljen na kovancu za dva evrska centa.
V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25. leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.
3