Petek, 13. 1. 2017, 10.18
6 let, 6 mesecev
Juncker čestita Sloveniji: Vedno ste delovali zelo proevropsko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,83
3
V nedeljo bo minilo 25 let, odkar je Evropska skupnost priznala samostojno Slovenijo, Slovenija pa je bila dokončno sprejeta v mednarodno skupnost 22. maja 1992, ko je postala 176. članica Združenih narodov. "Če bi na polno zaživeli načela in vrednote, h katerim smo se takrat zavezali, bi danes živeli bistveno drugače," je ob tem dejal Peterle.
"To je bila prelomnica, ko ste samozavestno, ponosno in z lastnim trudom postali neodvisni. S tveganjem in požrtvovalnostjo ste usodo vzeli v svoje roke. Bila je sprememba na boljše, saj ste dobili demokracijo, politično samostojnost in ozemeljsko celovitost. Slovenija je mlada, a zrela država," je v čestitki Sloveniji ob tej priložnosti zapisal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, prebrana pa je bila na slovesnosti ob tem dogodku, ki so jo danes v Hiši Evropske unije organizirali ministrstvo za zunanje zadeve, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in STA.
"Kljub številnim dosežkom, pa so pred vami veliki izzivi. Slovenija kot odgovorna članica mednarodne skupnosti odločilno prispeva k varnosti v regiji. Vedno ste delovali zelo proevropsko," je še zapisal Juncker in Sloveniji tudi v prihodnje zagotovil pomoč in solidarnost Evropske komisije.
V pogovoru o pogledih na tedanje dogodke in današnji položaj so sodelovali (od leve) novinar Branko Maksimovič, nekdanji direktor urada za intelektualno lastnino Bojan Pretnar, prvi pooblaščeni predstavnik Slovenije v Bruslju Lojze Sočan, prvi minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel, prvi predsednik vlade Lojze Peterle in prvi predsednik Milan Kučan.
Podpore osamosvojitvi ni bilo
Prva je Slovenijo priznala Hrvaška, že 26. junija 1991, za njo pa novonastale Litva, Latvija in Estonija ter Gruzija, Ukrajina in Belorusija.
Slovenski osamosvojitvi so nasprotovale tako rekoč vse pomembne svetovne sile, naklonjene ji niso bile ne Evropska skupnost ne ZDA. Po osamosvojitvi je bilo mednarodno priznanje velika skrb zlasti takratnega predsednika vlade Lojzeta Peterleta in ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla.
Pomembna je bila tudi podpora avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka. (Fotografijo hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.)
Ključni so bili Nemci, Američani trd oreh
"Posebej Američani so bili grozno zoprni. Od veleposlanika ZDA v Jugoslaviji Warrena Zimmermanna do svetovalca predsednika Georgea Busha za Jugoslavijo Lawrencea Eagleburgerja. Na koncu smo jih vendarle prepričali. Tu je ogromno prispeval nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher. Neverjetno veliko avstrijski zunanji minister Alois Mock," je v pogovoru v knjigi Slovenija in pika! povedal Rupel.
Peterle je ob tej obletnici izpostavil tri imena, ki so bila po njegovem mnenju ključna za mednarodno priznanje: nemški kancler Helmut Kohl, papež Janez Pavel II. in avstrijski zunanji minister Mock.
Prvi tuji državnik, ki je obiskal Slovenijo po priznanju Evropske skupnosti, je bil italijanski predsednik Francesco Cossiga, 17. januarja 1992. (Fotografijo hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.)
Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Uradno priznanje Nemčije in Švedske, ki sta ga državi napovedali decembra 1991, je začelo veljati 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala tudi Evropska skupnost.
Prvi prekomorski državi, ki sta priznali Slovenijo, sta bili Kanada in Avstralija, aprila so sledile ZDA. Do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav.
Slovenija se je do danes vključila v vse pomembnejše mednarodne organizacije, nazadnje v OECD leta 2010.
3