Četrtek, 11. 4. 2019, 10.33
5 let
Petrič: Položaj Hrvaške je po razkritjih s prisluhi še manj kredibilen #arbitraža
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,37
47
Mednarodni pravnik Ernest Petrič poudarja, da nedavna razkritja v povezavi s hrvaškimi prisluhi med arbitražo mečejo slabo luč na ravnanje Hrvaške. Na fotografiji hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in slovenski predsednik Borut Pahor.
Strokovnjak za mednarodne odnose Ernest Petrič dvomi, da se bodo po razkritjih glede prisluhov med arbitražo ter domnevnim poskusom vplivanja hrvaške vlade na poročanje POP TV v arbitražnem sporu med Slovenijo in Hrvaško zgodile bistvene spremembe. Petrič sicer poudarja, da je položaj Hrvaške po zadnjih dogodkih še nekoliko bolj neverodostojen, a dodaja, da bi nove razmere v političnem smislu lahko nastale po odločitvi Sodišča EU, kjer Slovenija toži Hrvaško zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe.
"Dvomim, da se bo po zadnjih dogodkih kaj bistvenega premaknilo, razen to, da je hrvaški položaj danes še nekoliko manj kredibilen, kot je bil že sicer. Morda se bo kaj premaknilo po odločitvi Sodišča EU, ko bi v političnem pogledu lahko nastal nov položaj," zadnje dogodke na relaciji med Ljubljano in Zagrebom komentira mednarodni pravnik in izkušeni diplomat Ernest Petrič.
Petrič: Razkritje o prisluškovanju meče slabo luč na ravnanje Hrvaške
Slovenija pred Sodišče EU v Luksemburgu Hrvaški očita, da ta z nespoštovanjem mednarodno veljavne arbitražne sodbe o meji med državama krši evropsko pravo. "Upajmo, da bo šla ta sodba v prid Slovenije, ampak tudi če ne bi šla, to na samo arbitražno odločitev oziroma na mejo, ki je določena z arbitražno odločitvijo na temelju arbitražnega sporazuma, ne bo vplivalo," pravi Petrič.
Mednarodni pravnik in izkušeni diplomat Ernest Petrič poudarja, da razkritje o prisluškovanju Hrvaške slovenskemu arbitru in agentki ne pomeni, da je odločitev arbitražnega sodišča kaj manj vredna. "Ne, še več je vredna," poudarja Petrič.
Prepričanje, da bi odločitev Sodišča EU, ki ne bi bila v korist Slovenije, lahko vplivala na veljavnost oziroma pravno verodostojnost odločitve arbitražnega sodišča, je po njegovih besedah zmotno: "Slovenija toži Hrvaško, da ne spoštuje evropskega pravnega reda, katerega del je določitev meje in vse, kar še izhaja iz odločitve arbitražnega sodišča. Strah, da to utegne škodovati pravni vrednosti arbitražne sodbe, je neupravičen."
Kot poudarja, je bil tudi sam med tistimi, ki so domnevali, da za prisluškovanjem nekdanjemu slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in nekdanji agentki Simoni Drenik stojijo hrvaški interesi: "To se je zdaj v veliki meri potrdilo in to meče slabo luč na ravnanje Hrvaške. Ampak ker so oni prisluškovali, to ne pomeni, da je odločitev arbitražnega sodišča kaj manj vredna. Ne, še več je vredna."
Sloveniji se ne mudi, Hrvaška bo morala razsodbo prej ali slej sprejeti
Vlada Marjana Šarca po omenjenih razkritij v zadnjih dneh spet izvaja pritisk na Hrvaško ter ji podobno kot prejšnja vlada Mira Cerarja očita, da ne spoštuje evropskih vrednot in vladavine prava. Na vprašanje, ali bodo tovrstni pritiski tokrat vendarle obrodili sadove v Bruslju in mednarodni skupnosti, Petrič odgovarja, da se evropske institucije verjetno ne bodo hotele opredeljevati v sporu med dvema članicama in da verjetno nobena država ne bo izvajala okrepljenega pritiska na Hrvaško.
"Pomembno pa je, da so tako predstavniki EU kot drugi organi v Bruslju povedali, da je odločitev arbitražnega sodišča veljavna. Kljub prizadevanjem naše južne sosede nihče ni podvomil o tem. To bo ostalo in se bo še toliko bolj okrepilo. Koliko časa bo trajalo, da bo Hrvaška nazadnje sprejela to pravno dejstvo in se začela s Slovenijo pogovarjati, kako uresničiti odločbo arbitražnega sodišča, je težko reči, ampak Hrvaška bo morala to pravno dejstvo prej ali slej na neki način sprejeti," je prepričan Petrič.
Petrič poudarja, da se evropske institucije po zadnjih razkritjih verjetno še vedno ne bodo hotele opredeljevati v sporu med dvema državama članicama EU. Na fotografiji hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Kot poudarja nekdanji predsednik ustavnega sodišča, Slovenija nima razloga za hitenje. "Ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da se začnimo na novo pogajati s Hrvaško. Ni treba, da smo nervozni, vztrajati moramo pri odločitvi arbitražnega sodišča, ki je del mednarodnega pravnega reda. Če bo treba čakati še nekaj let, bomo čakali. Popolnoma narobe pa je, če doma sami včasih vzbujamo iluzijo, da se s Hrvaško začnimo na novo pogajati. To je popolnoma narobe," je jasen Petrič.
V arbitražni sodbi je sicer med drugim zapisano, naj se državi dogovorita, kako bosta sodbo uresničili, a Petrič poudarja, da je to manevrski prostor izključno za pogovor o tem, kako odločitev arbitražnega sodišča uresničiti: "Popolnoma nesprejemljivo, nespametno in neodgovorno pa bi bilo, če bi vso zgodbo, ki je trajala 25 let, začeli spet od začetka."
"S to odločitvijo lahko živi Slovenija, z njo lahko živi tudi Hrvaška"
Nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA ob tem dodaja, da mora Slovenija kljub temu poskrbeti, da bo s Hrvaško ohranila takšno raven odnosov, da ljudje ne bodo trpeli: "Odnosi morajo ostati dostojni, kot se za dve članici EU in Nata spodobi. Paziti moramo, da ne bodo trpeli ljudje, da ne bodo imeli težav tisti, ki živijo ob meji, da bodo naši in hrvaški ribiči imeli čim manj težav, da ne bodo trpeli turisti in naši lastniki nepremičnin na Hrvaškem," opozarja Petrič.
"Če me kdo vpraša, ali je odločitev arbitražnega sodišča dobra ali slaba, vedno odgovorim, da ne bom rekel, ali je dobra ali slaba, je pa takšna, da se z njo da živeti. S to odločitvijo arbitražnega sodišča lahko živi Slovenija, z njo lahko živi tudi Hrvaška. Z njo sta lahko ena in druga stran v položaju, da v prihodnje razvijata odnose kot dve prijateljski državi in partnerici. To je lepota te arbitražne odločitve, z njo namreč lahko živita ena in druga stran. Recimo, da je nekakšen dober kompromis," dodaja izkušeni diplomat.
47