Ponedeljek, 8. 4. 2024, 15.01
3 tedne, 1 dan
NLB in Addiko s ponudbo socialno šibkejšim za zamenjavo kreditov v frankih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,19
Banki NLB in Addiko socialno šibkejšim kreditojemalcem v švicarskih frankih ponujata zamenjavo preostanka kredita v evre. Za to se tisti s povprečnim mesečnim dohodkom na osebo v gospodinjstvu, ki trenutno znaša 1.051 evrov, ali nižje lahko odločijo v enem letu, tečaj za menjavo pa je postavljen pri 1,2024 franka za evro.
Enotno ponudbo so od sredine leta 2022 oblikovali v okviru prizadevanj združenja bank, Banke Slovenije in ministrstva za finance za iskanje rešitev za socialno šibkejše kreditojemalce v frankih. Nasloviti so morali vprašanja s področja varstva konkurence in davčne obravnave ter oblikovati pravno dopustno ponudbo. Rešitev so lahko preučile vse banke, za ponudbo sta se zaenkrat odločili NLB in Addiko.
"V skladu s ponudbo, ki bo odprta do 8. aprila 2025, imajo kreditojemalci v frankih možnost spremeniti ta kredit v kredit v evrih s sklenitvijo nove pogodbe za odplačilo preostanka kredita," so sporočili iz združenja bank. Ponudba je namenjena tistim, ki so oz. bi lahko bili upravičeni do različnih oblik socialnih pomoči in so glede na povprečne mesečne dohodke na osebo v gospodinjstvu razvrščeni v sedmi dohodkovni razred, ki trenutno znaša 1.051,31 evra, ali nižje.
Pri preračunu obveznosti preostanka kredita iz frankov v evre se upošteva referenčni tečaj Evropske centralne banke za frank na dan 31. decembra 2014, ki je znašal 1,2024 franka za en evro. S tem bi se preostanek kredita po oceni znižal za približno 20 odstotkov. Banki stroškov odobritve novega kredita ne bosta zaračunali, ostali stroški se bodo delili med banko in komitenta. Stroške morebitne nove cenitve premoženja za zavarovanje novega kredita v evrih pa nosi komitent.
Dogovor o obrestni meri pri novem kreditu je odvisen od ponudbe banke. Če se pri novemu kreditu v evrih dogovori spremenljiva obrestna mera, se namesto referenčne obrestne mere Libor, zdaj Saron, upošteva referenčna obrestna mera Euribor in enako obrestno obdobje ter enaka obrestna marža kot pri kreditu v frankih, so pojasnili v združenju.
Finančno ministrstvo pozdravlja rešitev
Ministrstvo za finance pobudo združenja bank za enotno ponudbo dogovorne rešitve pozdravlja. "Reševanje problematike traja od začetka leta 2015, ko je prišlo do nenadne spremembe menjalnega tečaja franka v razmerju do evra," so spomnili na ministrstvu in izrazili obžalovanje, da se v ponudbo niso vključile vse banke, ki imajo še aktivne kredite v frankih. Vendar po pojasnilih združenja ponudba kljub temu naslavlja pomemben del teh kreditojemalcev, so dodali.
Ministrstvo zagovarja stališče, da je smiselno rešitve iskati tudi na ravni zunajsodnega dogovornega reševanja. "Po devetih letih imajo tako banke kot kreditojemalci izkušnje z dolgotrajnimi sodnimi postopki, tako po mnenju ministrstva predstavljena dogovorna rešitev vsekakor predstavlja dodatno možnost za reševanje te problematike," so ocenili.
S sprejemom te ponudbe se kreditojemalcu v frankih ne bo treba odpovedati sodnim postopkom. "Dogovorna rešitev je nova, dodatna in ne edina možnost za rešitev kreditojemalčevega položaja, ta bo imel namreč ob sprejemu ponudbe še vedno možnost morebitnega sodnega varstva," so pojasnili na ministrstvu. Po mnenju pravnih strokovnjakov je pot do rešitve sporov, čeprav je o nekaterih že odločalo vrhovno sodišče, še zelo dolga, saj se tekom postopkov odpirajo nova vprašanja, ki jih je treba še razrešiti.
Problematika traja od sredine januarja 2015, ko se je švicarska centralna banka nepričakovano odločila, da ne bo več vzdrževala zgornje meje za frank pri 1,20 franka za en evro, ta pa je nato močno narasel. To je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev do bank. Združenje frank želi, da se problematika uredi na sistemski ravni, združenje bank pa meni, da je treba za morebitne spore med bankami in kreditojemalci na to temo reševati individualno.
Obseg posojil gospodinjstvom v švicarskih frankih je bil v Sloveniji najvišji konec leta 2008 in v začetku leta 2009, ko je presegel 1,4 milijarde evrov. Nato se je zmanjševal, konec letošnjega februarja je bilo po podatkih Banke Slovenije kreditov v frankih za okoli 200 milijonov v evrski protivrednosti. Odstotek neplačnikov kreditov v frankih je enak deležu pri kreditih v evrih.
