Torek, 24. 5. 2016, 14.20
6 let, 7 mesecev
Moč vode: kaj so povzročile najhujše poplave v zadnjih 25 letih (foto, video)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,45
1
V Sloveniji se velike poplave zgodijo vsaj enkrat letno. Najobsežnejše so jeseni, najsilovitejše pa v zdajšnjem obdobju – maja in junija, kaže statistika. Najhujše poplave od osamosvojitve naprej so bile leta 2007 v Železnikih. Razlog za vedno več tovrstnih ujm hidrologi pripisujejo globalnim temperaturam, ki rastejo, in urbanizaciji območij ob rekah. "V prihodnje bo takšnih dogodkov vedno več," pravijo.
Maj in junij sta v povprečju meseca najsilovitejših poplav, kažejo ugotovitve hidrologov. Čeprav je najsilovitejša poplavna ujma v zadnjih 25 letih udarila jeseni. Leta 2007 v Železnikih. Življenje je takrat izgubilo šest ljudi. Najobsežnejše poplave so bile v začetku leta 2014, ko so skupaj z žledolomom na več območjih po državi povzročile tudi največjo gmotno škodo. Takšni dogodki kljub napovedim presenetijo tudi hidrologe.
Poplave v Sloveniji
Kdaj?
- v vseh letnih časih
- september–december: najobsežnejše poplave, ko poplavljajo večje reke na različnih območjih po državi
- junij–september: pogoste hudourniške poplave na manjših porečjih, silovite, velika škoda na manjšem območju
Kje?
- povsod, razen v visokogorju; ni ravnice in porečja, ki ne bi poplavljalo
- 61 najbolj ogroženih krajev, kjer je škoda največja: ministrstvo za okolje je oktobra 2015 naredilo Oceno tveganja za poplave, kjer je na 33. strani predstavljenih 61 poplavno najbolj ogroženih mest
Poplav je vedno več in so čedalje hujše
Poplave v Sloveniji so se vedno dogajale in se vedno bodo, razlaga Janez Polajnar, hidrolog prognostik na Arsu.
"Tudi včasih so bile poplave, ki so imele velike posledice na prebivalstvo, vendar pa v analizi zadnjih 90 let, ki smo jo pripravili v agenciji, pri obsežnejših poplavah ali tistih, ki povzročijo večjo materialno škodo, ugotavljamo, da so pogostejše in da jih je več," pove Polajnar. Kot pravi, je močnejših poplav več zlasti po letu 1980, predvsem pa od hudih poplav v Železnikih leta 2007 naprej.
Le lani nismo imeli velike poplave, sicer pa sta bili vsako leto ena ali dve. Zaradi dviga globalne temperature trend ekstremnih dogodkov raste, razlog pojasnjuje Polajnar. Kot pravi, pričakujejo več takšnih dogodkov, hkrati pa tudi njihovo večjo silovitost, kot smo je bili vajeni. Poleg dviga temperature na to vpliva tudi urbanizacija poplavnih ravnic in območij ob rekah, ki včasih niso bila poseljena, pravi Polajnar in dodaja, da ne moremo izpostaviti enega ključnega razloga, saj gre oboje z roko v roki.
Največji poplavni dogodki v Sloveniji od osamosvojitve naprej
Zaradi posledic poplav je v Zgornji Savinjski dolini življenje izgubila ena oseba. Gmotne škode ni povzročila le Savinja, temveč tudi zemeljski plazovi, ki so se utrgali zaradi močnega deževja. (Fotografija: NT&RC, je del arhiva Digitalne knjižnice Slovenije, vir: Kamra)
Hude poplave tik pred osamosvojitvijo
Škoda: 580 milijonov evrov
Slovenija se je s hudimi poplavami srečala tik pred osamosvojitvijo. Prvega novembra so se dvignile reke po vsej Sloveniji, najhuje v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. Hudo je bilo tudi v porečju Kamniške Bistrice, kjer je voda odnesla dve življenji.
Poplavljenih je bilo več kot 50 tisoč hektarjev površin, poškodovanih pa skoraj 2.700 kilometrov cest in več deset kilometrov železniške proge. Uničenih je bilo 96 mostov, sprožilo se je 1.200 plazov.
Osem let pozneje je najbolj nastradalo Posavje
Škoda: 180 milijonov evrov
Večje poplave so bile spet osem let pozneje, ko je bilo najbolj na udaru Posavje.
Oktobra in novembra 1998 je voda največ škode povzročila v Celju, Laškem in Žalcu, pod vodo je bila Krška vas.
Ker so bili v Celju v preteklosti izvedeni protipoplavni ukrepi, so se počutili bolj varne, zato jih je poplava presenetila. Visokovodni val je bil blizu stoletnemu. Savinja je poplavila 700 hektarjev mestnih površin, sredi mesta je bila voda visoka tudi do 1,5 metra. (Foto: Igor Napast, fotodokumentacija Večera, vir: Kamra)
Baško grapo in druge dele Tolminskega je zalilo leta 2004
Škoda: 11,4 milijona evrov
Voda je oktobra naredila veliko škodo tako na državni kot na zasebni infrastrukturi. V Ljubljani je poplavljala Gradaščica in zahtevala eno smrtno žrtev. Prav tako se je čez obalno črto večkrat dvignila gladina morja in poplavljala predvsem nižje dele obale.
Silovitost poplav kljub napovedim preseneti tudi hidrologe
Čeprav hidrologi poplave napovedujejo in se jih trudijo napovedati kar se da natančno, so v zadnjem času ne tako redka presenečenja, razlaga hidrolog Polajnar. Najbolj presenetljive so bile za strokovnjake naslednje poplave:
-
po silovitosti so bile presenetljive poplave v Železnikih in v sosednji dolini Kroparice,
-
presenečenje je bilo hudo razdejanje decembra 2012 na Dravi, ki je bilo posledica upravljanja hidroelektrarn,
-
po razsežnosti so bile presenečenje poplave januarja in februarja 2014 na kraških poljih, ki so se sicer dogajale počasi, a je na njihov obseg vplival žled.
"Čeprav imamo najsodobnejša in napredna orodja, so ta presenečenja v operativnem delu hidrologa prognostika še vedno prisotna," priznava Polajnar.
Hudo neurje je leta 2005 ponovno poplavilo Posavje
Škoda: 2,3 milijona evrov
Avgust je bil moker in skoraj povsod po državi so bile količine padavin nadpovprečne. Sprožilo se je skoraj 600 plazov. Največ škode je bilo v okolici Sevnice, Krškega in Brežic. Gladina Mure se je zaradi obilnega deževja v Avstriji dvignila na 481 centimetrov, zato so v Pomurju predvsem ob Muri in njenih pritokih razglasili izredne razmere.
Katastrofalne poplave v Železnikih so leta 2007 zahtevale šest žrtev
Škoda: 81 milijonov evrov
Zaradi hudih nalivov so izredno hitro narasle reke na območju Baške grape, Davče, Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja. Reke Selška Sora, Dača in Kroparica so povzročile hudo razdejanje, veliko gmotno škodo in smrt šestih ljudi. Hudo je bilo tudi v Bohinju in ponekod v Savinjski dolini.
Skoraj popolnoma je bila uničena tudi Bolnica Franja, ki je državni spomenik in evropska kulturna dediščina. Čeprav so izgubili številne dragocene predmete, so Franjo do leta 2010 popolnoma obnovili.
Poplave so prizadele 50 občin, od teh najbolj Železnike. (Foto: Srdjan Živulović za Reuters)
Vtisi fotografa, ki je Železnike fotografiral za Reuters
Za mednarodno tiskovno agencijo Reuters je dogodek v Železnikih fotografiral tudi letošnji prvi slovenski Pulitzerjev nagrajenec za fotografijo Srdjan Živulović - Žiga.
Od vsega se mu je najbolj vtisnilo v spomin popolnoma prekopano pokopališče.
"Vse je bilo čisto prekopano, razmetano. Zelo sta mi ostala v spominu ves narit material pod mostom, zaradi katerega se je vse sploh začelo, in občutek, ko sem naslednje jutro hodil po mostu. Dva dvonadstropna avtobusa, ki jih je imel domačin ob cesti, je odneslo z lahkoto," se spominja fotograf.
Od vseh slovenskih poplav, ki jih je kdaj fotografiral, mu je najbolj v spominu ostalo poplavljeno Laško še izpred 90. let, ko je bila voda na nekem delu kar štiri metre višja, zato so bile pod vodo tudi table, ki so sicer postavljene precej visoko.
Ene največjih poplav so leta 2010 zajele Ljubljansko barje
Škoda: 225 milijonov evrov
Septembra je voda po neurju z obilnim dežjem pokrila barje, vključno z deli Ljubljane.
Poplavljena so bila tudi porečja Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku in kraška polja.
Gmotna škoda je bila ocenjena na 250 milijonov evrov.
Popolnoma je podivjal tudi izvir Hublja.
Na cesti iz Zagorja proti Izlakam je voda odnesla podlago železniške proge.
Oglejte si poplave leta 2010 v Škofji Loki
Vipava je postala veletok.
V Medvodah je bučala tudi Sava.
Slovenski prognostični sistem si želijo tudi druge države
Prognostični sistem, ki so ga razvili in ga iz dneva v dan izpopolnjujejo naši strokovnjaki, je po besedah Polajnarja eden najboljših v Evropi, če ne celo na svetu. Kot pravi, si njihove izkušnje želijo tudi druge države. S spremljanjem padavin in vodotokov jim sistem omogoča napoved poplav do 114 ur vnaprej. Povprečen čas izdaje opozorila do dogodka je 36 ur. Sočasno obvestijo strokovne službe, opozorilo objavijo na spletu in ga pošljejo medijem. V primeru hudourniških poplav z obvestilom čakajo do zadnjega trenutka, saj jih je težko napovedati in ne želijo po nepotrebnem razburjati javnosti.
Leta 2012 je iz struge ušla Drava
Škoda: 310 milijonov evrov
Novembra je zaradi povečanega pritoka iz Avstrije bregove prestopila Drava. Izmerili so tudi rekorden pretok – pri jezu v Markovcih je dosegel 2.900 kubičnih metrov na sekundo, kar je bilo 300 več od zadnjega najvišjega izmerjenega v zadnjih 50 letih.
Strašljive razsežnosti poplav v kombinaciji z žledom leta 2014
Škoda: 643 milijonov in pol
Konec januarja in v začetku februarja je žled prizadel velik del države. Velika škoda je nastala na električni infrastrukturi, mnogo ljudi je bilo več dni brez elektrike, primanjkovalo je generatorjev, ki so jih pripeljali tudi iz sosednjih držav.
Voda je Planinsko polje poplavila do te mere, da so bile nekatere prve hiše v vodi do prvega nadstropja. Najbolj prizadeta sta bila kraja Laze in Planina.
V Loški dolini je voda kazala svojo strašansko moč. Voda je poplavila tudi vas Bač.
Ker se voda zelo dolgo ni umaknila, prebivalci posledice čutijo še danes, saj morajo prostore še vedno razvlaževati.
Maksimalni dotok vode so zaradi hitrega taljenja snega in žleda ocenili na 150 kubičnih metrov na sekundo. Ker lahko voda odteka z zgolj 60 kubičnimi metri na sekundo, so se zgodile poplave, kakršnih ne pomni niti najstarejša generacija domačinov.
Planinčani vedo, da so poplave najnevarnejše po hudih zimah in nenadnih spomladanskih otoplitvah. Takrat se sneg s Snežnika hitro stali, voda na polju pa ne more pravočasno odteči.
Oglejte si, kako je na Planinskem polju dve leti pozneje ob običajnih poplavah.
Ob koncu leta 2014 so poplave zajele še vzhodno Slovenijo
Poplavilo je tisoč objektov in skoraj 200 cest. Utrgalo se je 240 plazov, pri Vranskem pa sta zaradi narasle vode ugasnili dve življenji.
Mnogi so za poplave v Ljubljani krivili neizvedene protipoplavne ukrepe v polhograjski občini, ki so jih obljubili po poplavah pred štirimi leti.
Ljudem je ponovno zalilo kleti in marsikomu tudi avtomobile v garaži. Poplave so se namreč ponovile na več območjih, ki so bila prizadeta že leta 2010.
Po poplavah je pospravljanje zaradi velikih količin blata in naplavin izjemno zahtevno.
Interaktivni Atlas voda si lahko ogledate na tej povezavi.
Odprite povezavo, prikazal se vam bo zemljevid Slovenije. Ob izbiri podlage Poplave 2010 zgoraj levo ter označitvi občin in imen občin izmed prostorskih enot med izbirnimi polji na desni strani si lahko s približanjem zelo podrobno ogledate razsežnost poplav tega leta.
Izsek iz Atlasa voda prikazuje občino Kostanjevica na Krki med poplavami leta 2010.
Na tej povezavi si lahko ogledate interaktivni Atlas okolja.
Ob kliku na vode med izbirnimi polji na desni strani atlasa lahko pregledujete tudi po posameznih poplavah v določenih letih. Z oznako Območja pomembnega vpliva poplav na desni strani atlasa pa si lahko na zemljevidu ogledate vseh 61 označenih poplavnih območij po Sloveniji, ki so našteta v poročilu Ocena tveganj za poplave. Atlas vam ponuja vpogled tudi v druge podatke, vezane na okolje.
V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.
1