Pogled iz zraka: bodo imeli domačini na Planinskem polju letos mirna jutra? #video

Domačini so se s poplavljenim Planinskim poljem navadili živeti

Februarja bosta minili dve leti, odkar so Planinsko polje napolnile stoletne vode. Maksimalni dotok vode so zaradi hitrega taljenja snega in žleda ocenili na 150 kubičnih metrov na sekundo. Ker lahko voda odtaka z zgolj 60 kubičnimi metri na sekundo, so se zgodile poplave, kakršnih ne pomni niti najstarejša generacija domačinov.

Planinčani vedo, da so poplave najnevarnejše po hudih zimah in nenadnih spomladanskih otoplitvah. Takrat se sneg s Snežnika hitro stali, voda na polju pa ne more pravočasno odteči. Domačini so z delno poplavljenim poljem, kakršno je danes, navajeni živeti. Kot pravijo, je vse v redu, dokler voda ne zalije ceste, ki Planino povezuje z Uncem. Nekoč je ob poplavah sploh niso zapirali in domačini so se vozili po poplavljenem cestišču. Dobro so vedeli, pri kolikšni količini vode je vožnja še varna.

"Voda ne prinese nič dobrega"

Ker je bila letos zima mila, strahu med domačini tudi ob napovedanem močnejšem deževju v prihodnjih dneh ni. Planinsko polje tako kot zdaj poplavlja večkrat na leto, najpogosteje pozno jeseni in zgodaj spomladi.

Poplave trajajo od nekaj dni do okrog dveh mesecev. "Voda ne prinese nič dobrega. Vsako leto odnese vso dobro travo. Tla se bodo zakisala. Travo vsako leto sejemo na novo in upamo, da ne bo takoj deževalo in nam je spet odneslo. Nekateri gojijo tudi koruzo, a jim jo običajno zalije, kar pomeni popolno izgubo," razmere pojasnjuje Kristina Milavec Petrič, ena izmed domačink, ki živi neposredno na robu polja.

Prizadete hiše so po dveh letih še vedno vlažne

"Poplavljanje ob obilnem deževju je normalen pojav in hiš ne doseže. Polje je običajno poplavljeno od trikrat do štirikrat na leto," pravi gasilec Marjan Kolar iz PGD Laze - Jakovica. Dodaja, da so pred dvema letoma škodo v okolici odpravili v približno šestih mesecih, mnoge hiše pa so še zdaj vlažne.

To nam je potrdila tudi Milavec Petričeva, ki je bila vesela letošnjega suhega poletja, a zaradi trenutnega vremena tako njej kot njenim sosedom vlaga še vedno povzroča težave.

"Prostorov ne razvlažujemo, ker to niso bivalni prostori. Imamo jih odprte kot garažo in tako se samodejno sušijo. Pri sosedih so še do pred kratkim razvlaževali z napravami, ki pa so jih že morali vrniti krajevni skupnosti. Sosedje so imeli pod vodo vse spodnje nadstropje, poplavljeno pa so imeli tudi prvo oz. bivalni del, v katerem so morali pozneje zamenjati ves pod. Vgradili so kamin, da na ta način ogrevajo in sušijo, ampak to so spet dodatni stroški," nadaljuje domačinka iz Planine.

"Moja mama je stara 90 let, a se česa takšnega ne spomni"

Spomini na dogodke pred dvema letoma bi ostali živi tudi brez vlažnih domačih zidov. Takrat je ljudi naprej gnal adrenalin. Prenašali so vreče peska in delali pregrade.

"Kjer smo imeli pregrado, smo obvarovali obe svoji hiši in še štiri sosedove, kar je bilo najboljše, kar smo lahko storili. Škode nismo preračunavali, tako ali tako ti je nihče ne povrne. Gre za naravno nesrečo, vremenske ujme tudi pri zavarovalnici ne štejejo. Nekaj smo sicer dobili povrnjeno, a po ovinkih in ne prav veliko. Če je to enkrat na sto let, nimaš kaj. Moja stara mama je stara 90 let, pa se česa takšnega ne spomni," dodaja Milavec Petričeva.