Janez Janša
Petek, 15. 12. 2017, 13.45
6 let, 4 mesece
Kaj Janez Janša pravi o neuspeli blokadi njegovega premoženja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
27
Predsednik SDS Janez Janša je komentiral današnje razkritje Siol.net o odločitvi okrajnega sodišča v Cerknici, ki na predlog državnega pravobranilstva v imenu specializiranega državnega tožilstva ni dovolilo vpisa zaznambe spora o Janševem premoženjem. Odzvala sta se tudi tožilstvo in pravobranilstvo.
“Tožba za odvzem mojega premoženja oziroma doma moji družini je vsebinsko zlagana, formalno pa brezpredmetna. Zato je odločitev nižjega sodišča, ki je zavrnilo blokado, samoumevna," je povedal Janša.
V nadaljevanju njegov odziv objavljamo v celoti, kot smo ga prejeli, brez lektorskih popravkov.
Na odločitev okrajnega sodišča v Cerknici so se danes za Siol.net odzvali na specializiranem državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu.
Iz njihovih pojasnil je razvidno, zakaj jim je spodletelo pri poskusu vknjižbe zaznambe spora na Janševem premoženju.
Medtem ko je tožilstvo pri drugih zahtevalo vpis začasnega zavarovanja na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), je v primeru Janše ravnalo drugače.
Od državnega pravobranilstva je zahtevalo, naj vpiše zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice, ki pa se ne vodi na podlagi ZOPNI, ampak na podlagi zakona o zemljiški knjigi. Zato je sodišče njihov predlog zavrnilo.
Zakaj so na tožilstvu ravnali tako, iz njihovih pojasnil ni razvidno.
"Državno pravobranilstvo (sedaj Državno odvetništvo) v postopku vpisa zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice ni storilo napake. Tovrstno sredstvo zavarovanja premoženja je predlagalo po navodilih specializiranega državnega tožilstva, ki je sicer pristojno za vložitev tožbe v skladu z določili Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora," so pojasnili na pravobranilstvu.
Poudarili so, da odločitev sodišča še ni pravnomočna, saj bodo zoper sklep vložili pritožbo, o kateri bo odločalo Višje sodišče v Kopru.
"Do takrat pa pri nepremičninah, ki so predmet postopka, ostaja plomba, ki jo v skladu z zakonom o zemljiški knjigi vpiše sodišče po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga. Plomba na predlaganih nepremičninah tako ostaja vpisana do pravnomočne odločitve o predlogu vpisa zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice," so dodali.
“Vrednost mojega premoženja, če odštejem dediščino, je manjša od tretjine prihodkov, ki sem jih zaslužil zgolj preko rednega delovnega razmerja (brez avtorskih honorarjev).
Če pustimo ob strani neustaven zakon in se delamo, kod da je z njim vse v redu, potem morajo njegove določbe veljati v enaki meri za vse stranke v postopku, torej tudi za tožilstvo. Zakon v 18. členu izrecno določa, da mora biti finančna preiskava končana najkasneje v 18 mesecih. V tem roku mora tožilstvo vložiti tožbo ali pa preiskavo zavreči. Ta rok je v mojem primeru potekel že spomladi leta 2015, natančneje 14. aprila 2015. Takrat sem se na tajno finančno preiskavo tudi javno odzval (http://www.demokracija.si/fokus/jansa-imam-velike-dileme-sprejeti-okuzeno-posiljko-iz-hise-korupcije.html, že prej na očitke KPK - magnetogram izredne seje DZ 26. 2. 2013).
Roki so v pravosodju pomembni. Če npr. zamudite s pritožbo na prvostopenjsko sodbo za eno uro ali celo eno samo minuto, bo pritožba brezpredmetna, sodba pa bo postala pravnomočna. V mojem primeru pa je tožilstvo »zamudilo« z vložitvijo tožbe več kot dve leti. Trdijo, da zanje irecno predpisan rok v zakonu ne velja. Takšna razlaga bi pomenila, da lahko tožbo vložijo tudi 5, 10 ali 15 let po končani preiskavi, kar je seveda absurd.
Tožilstvo pod vodstvom Zvonka Fišerja je dve leti »zamujalo« z vložitvijo tožbe zato, da bi javni del postopka (sojenje) čimbolj približalo naslednjim volitvam. Da bi ponovilo »tepihovanje« iz procesa Patria, ko se je vsaka faza predkazenskega in kazenskega postopka začela tik pred volitvami. Sodstvo pod taktirko Florjančiča seveda igra enako igro, saj gre za izbranca predhodnika Branka Masleše. Namesto da bi dve leti zamujeno in vsebinsko zlagano tožbo zavrglo, jo je sprejelo v postopek in mi jo skušalo vročiti. Vročitvi se seveda nisem izogibal (tako kot Fišer ali Zalar v kazenskem postopku), ampak sem okuženo pošiljko zavrnil. Zato ta ni bila vročena, kot številni mediji napačno poročajo. Je pa sodišče razglasilo »fikcijo« vročitve, zato lahko seveda s farso nadaljujejo. Vendar brez mene. Tožba bo v vsakem primeru na eni od višjih stopenj padla, vsi tisti, ki to berete in tolerirate takšno zlorabo prava, pa boste skorumpiranim in/ali nesposobnim tožilcem in sodnikom plačevali visoke zamudne obresti, ko bo prišlo do odškodninskih tožb. Če bodo torej tovariši tožilci zakonske roke s pomočjo krivosodja samovoljno prikrajali predvolilnim časom in opravilom, bodo pri takem ravnanju ostali sami in zanj nekoč tudi odgovarjali pred ljudstvom, v imenu katerega se danes norčujejo iz vladavine prava.
Verjetno pa so tožilci poleg koledarja pomešali tudi številke in osebe. Janez Janša nima za 400.000 € nezakonitega premoženja. Ima pa Milan Kučan v lasti nekoč državno hišo v Murglah, ki je bila v času nakupa vredna 400.000 € več, kot je zanjo plačal. Fišer, Jenull in Pintar so imeli najbrž v mislih Kučana, ki je slovenskim delavcem ukradel za 400.000 € premoženja samo v tem primeru.
Pa na sorodstvo ministra Klemenčiča so tožilci pomislili, saj je za obnovo svojih graščin prejelo za cca. 400.000 € nepovratnih sredstev (beri: denarja iz vaših davkoplačevalskih žepov). Pa desetkrat toliko iz zajetnih pogodb z državnimi podjetji, ki jih nadzoruje vlada hik ministra. Mogoče so mislili tudi na lastnike ali upravnike medijev, kot so Siol.net, POP TV, Dnevnik, Delo ipd., ki praktično vsi po vrsti razpolagajo s premoženjem, ki enormno presega njihove poštene zaslužke.
Posebnih težav pa tožilci nimajo samo z zamenjavo oseb in koledarja, ampak tudi s številkami in prioritetami. Janez Janša nima za 400.000 € nezakonitega premoženja, so pa banksterji v dveh ropih državnih bank v roku 20 let Slovencem ukradli za več kot 4.000.000.000 € premoženja. Velikokrat po 400.000 € so morali tako ali drugače plačati posameznim slovenskim sodnikom in tožilcem, da za te največje rope v slovenski zgodovini kljub očitnim, nedvoumnim dokazom ni bil še nihče niti obtožen, kaj šele obsojen. Najbolj aktualno ravnanje sodnice Dunje Franken, ki z vsemi močmi zavira delo Logarjeve komisije, je samo vrh ledene gore.”
27