Janez Janša
Četrtek, 9. 7. 2020, 7.43
3 leta, 9 mesecev
Janša: Dogovor glede proračuna EU mora biti čim bližje predlogu komisije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,98
24
Premier Janez Janša se danes v Bruslju mudi na delovnem obisku pri voditeljih osrednjih institucij EU in zveze Nato.
Slovenija ima v pogajanjih o prihodnjem večletnem proračunu EU in načrtu za okrevanje dva ključna cilja, in sicer da je končni dogovor čim bliže predlogu Evropske komisije in da se doseže čim prej, je poudaril premier Janez Janša v Bruslju po pogovorih s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom.
Vemo, da bodo nekateri kompromisi potrebni, a čim bliže bo končni dogovor predlogu komisije, bolje bo za Slovenijo in večino članic, je dejal Janša na novinarski konferenci po srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom. Drugi ključni cilj je po premierjevih besedah doseči dogovor čim prej. Poudarja, da je čas denar in da vsi vemo, da pandemije ni konec, zato so hitri koraki zelo pomembni, da se pokaže spodobnost odzivanja in zagotavljanja rešitev, poroča STA.
Temelj pogovorov sveženj za obnovo Evrope
Sveženj za obnovo Evrope, ki je zaradi pandemije v primežu zgodovinske recesije, je ena osrednjih tem današnjih pogovorov premierja z voditelji osrednjih institucij EU v Bruslju. Od predsednika Evropskega sveta se v kratkem pričakuje nov pogajalski predlog, na podlagi katerega bodo voditelji članic Unije konec prihodnjega tedna poskušali doseči kompromis. Meri se na dogovor pred poletnim premorom.
Slovenski premier Janez Janša in predsednik Evropskega sveta Charles Michel
Sveženj sestavljata prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1.100 milijard evrov in načrt za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pri čemer naj bi šli dve tretjini za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila, poroča STA. Temelji na dvigu praga lastnih virov, ki bo komisiji omogočil zadolževanje na trgih in s tem financiranje okrevanja. Ta ukrep morajo ratificirati parlamenti članic.
Ključna odprta vprašanja se nanašajo na obseg večletnega proračuna in sklada za okrevanje, na razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, na ključ za izračun nacionalnih ovojnic in na vprašanje pogojevanja teh sredstev. Slovenija poziva k hitremu dogovoru. Podpira predlog Evropske komisije kot odlično osnovo za nadaljnja pogajanja, tudi predlagane alokacije tako pri nepovratnih sredstvih kot pri posojilih.
24