Janez Janša
Sreda, 8. 7. 2020, 9.55
3 leta, 9 mesecev
Janša: Aplikacija je edina alternativa za normalizacijo javnega življenja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,52
33
Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil spletne razprave o izzivih Evropske unije v organizaciji Funacije za državljansko Madžarsko. V razpravi z nazivom Necenzurirana Evropa sta poleg Janše sodelovala madžarski premier Viktor Orban in srbski predsednik Aleksandar Vučić, povezoval pa jo je evropski poslanec iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Francois-Xavier Bellamy. Evropski voditelji so na konferenci spregovorili o tem, kako oblikovati prihodnost Evrope ob vseh ključnih izzivih, s katerimi se spoprijemamo.
Premier Janez Janša je v svojem 20-minutnem govoru, ki je objavljen tudi na uradnih straneh vlade, uvodoma poudaril, da je takšna razprava dobra in pomembna, ter pozdravil namen, s katerim je bila spletna konferenca organizirana. Ko je slovenski premier spregovoril o ključnih izzivih, s katerimi se Evropska unija spoprijema, je najprej izpostavil brexit.
Po njegovih besedah je brexit "strateška katastrofa". To je pojasnil s tem, da je pogoj za obstoj Evropske unije ravnotežje moči, pri čemer pa je britanski izhod iz EU vzpostavil pomembno spremembo v tem ravnotežju. "Dobra prihodnost Evropske unije je odvisna od odgovorov na vprašanja, ali, kdaj in kakšno bo novo ravnotežje moči," je ob tem poudaril premier.
Priključitev Slovenije EU v njeni zlati dobi
Janša je nadaljeval s tem, da bi lahko čas, ko sta se Evropski uniji priključevali Slovenija in Madžarska, poimenovali zlata doba EU. "Po 15, 16 letih vidimo realnost, vidimo veliko dobrih stvari, veliko napredka in izzivov, ki pomembno spreminjajo Evropo, v katero smo vstopili pred 16 leti," je dejal predsednik vlade in dodal, da smo v tem času videli propadli poskusom sprejetja evropske ustave, kar so evropski voditelji poskušali popraviti z Lizbonsko pogodbo, kjer pa so ponovno nastopile težave.
"A vse to so bili administrativni izzivi," je pojasnil Janša ter nadaljeval, da sta nato prišli finančna in gospodarska kriza, ki sta pokazali, da imamo znotraj EU nekaj nedokončanih projektov, med njimi tudi evropsko monetarno unijo, zaradi česar še danes čutimo posledice.
"Sledila je migrantska kriza leta 2015. Dokler se je z migrantsko krizo spoprijemala Španija, se nam je to zdel neki oddaljen problem, v letu 2015 pa smo spoznali realnost in da gre za nekaj velikega. Napačen pristop evropskih institucij in držav članic je po mojem mnenju prispeval k dokončni odločitvi Britancev, ki so glasovali za brexit," je o razlogih za brexit dejal Janša in kasneje poudaril, da "seveda so bile tu pomembne še druge stvari, a menim, da je ta situacija dodala nekaj dodatnih odstotkov glasov tistih, ki so glasovali za izstop".
Slovenski premier je nadaljeval z izzivi, ki jih prinaša koronavirusna epidemija. Ponovil je upanje, da bo EU dogovor o svežnju za obnovo po pandemiji dosegla čim prej, saj kot pravi, je "čas denar". "Ni pomembno, ali govorimo o nedokončanem prvem valu ali začetku drugega vala epidemije koronavirusa, v prihodnjih tednih bomo priča nekaterim podobnim ukrepom, kot smo jih države članice sprejemale v začetku marca, aprila," je poudaril Janša.
Aplikacija kot edina alternativa za nadaljevanje turistične dejavnosti
Po njegovih besedah smo se od začetka epidemije "soočili z množično neodzivnostjo globalnih institucij, ki smo jih ustvarili za to, da preprečijo takšne krizne situacije, in ki so bile vzpostavljene za to, da nas opozorijo na takšne krize". Med temi institucijami je premier Janša naštel Svetovno zdravstveno organizacijo, Organizacijo združenih narodov, Evropsko unijo.
"Bili smo popolnoma nepripravljeni na to, kar je sledilo, Evropa je bila z izrednimi razmerami, zaseganjem zaščitne opreme, policijsko uro v tem času videti kot iz srednjega veka," je povedal in dodal, da zdaj prišel trenutek resnice.
"Trenutno še nismo v obdobju po krizi covid-19, temveč smo nekje vmes, in sicer smo v času, ko skušamo popraviti ekonomske posledice te epidemije," je dejal premier in poudaril, da bo predlagani sklad Evropske komisije za okrevanje dober odgovor na vprašanja, ki jih je v zvezi z ekonomsko situacijo treba nasloviti.
"Bolj pomembno je, da virus premagamo. Dokler nimamo delujočega zdravila ali cepiva proti covid-19, lahko delno normalizacijo zaživimo samo, če bomo imeli dostopno aplikacijo za sledenje okužbam," je v zvezi s koronavirusno krizo še poudaril predsednik vlade. Po njegovih besedah je to tudi edina alternativa, da se lahko nadaljuje turistična dejavnost, "da ne zapremo držav".
"Tu potrebujemo Evropo, tako da imamo eno aplikacijo za celotno Evropo, kajti sposobni moramo biti zaznati okužbo," meni. "Še vedno ne vemo, kakšne bodo posledice epidemije, a približno vemo, kako naj se s tem spopademo, da bomo učinkoviti," je povedal.
"Zdaj ni čas, da bi na veliko razpravljali o prihodnosti Evrope, da bi predlagali spremembe pogodb, da bi imeli velike sanje o novih evropskih institucijah, kajti to povzroča delitve, mi pa potrebujemo stabilnost," je nadaljeval predsednik Janša, ki ob tem meni, da potrebujemo realistične, pragmatične rešitve.
"Povečati moramo schengensko območje, na Romunijo, Hrvaško, Bolgarijo, česar ni težko narediti, a potrebujemo politične odločitve," je poudaril in izpostavil še širjenje Evropske unije na države Zahodnega Balkana. "To je strateški odgovor na izziv brexita in izpolnitev naših sanj od začetka, ko smo govorili o tem, da naj bo Evropa celovita in svobodna," je med drugim še povedal v svojem govoru.
Največja grožnja EU je kulturni marksizem
Največja grožnja na polju ideologije pa je za Evropsko unijo in Evropo kot tako po besedah Janše kulturni marksizem. "Spremljamo, kaj se dogaja, in moram reči, da gre za isto formulo, kot je napisana v Komunističnem manifestu izpred 200 let. Tam piše, da je za ustvarjanje novega sveta treba razgraditi narod, družino, zasebno lastnino, zasebno šolstvo in religijo. In to se zdaj dogaja, prek množičnih medijev, univerz, kulturne industrije, multinacionalnih institucij, nekaterih političnih strank. Delno je bilo že omenjeno, da manj glasov ko nekdo dobi na volitvah, bolj pridiga o demokraciji, o vrednotah, o tem, kako ustvariti novi svet. Torej dogaja se nekaj, kar je spretno skrito, a vsak, ki pozna zgodovino in politične koncepte, lahko vidi smer, v katero se vse skupaj razvija," je še poudaril predsednik vlade Janez Janša in opozoril, da se trenutno odvija bitka za naš način življenja, za zahodno civilizacijo. "V tej bitki je veliko več na kocki kot zgolj Evropska unija ali evropske institucije," je bil jasen.
Premier Janša o kulturnem marksizmu.
V nadaljevanju je spregovoril tudi o predsedovanju Svetu EU, ki ga je za prihodnjih 18-mesecev skupaj z Nemčijo in Portugalsko prevzela Slovenija. "Poleg epidemije koronavirusa pa se nam lahko kadarkoli zgodijo tudi neznane grožnje. Na primer kibernetski napadi. In ko govorimo o prihodnosti EU, moramo biti bolj pripravljeni tudi na tovrstne grožnje. Slovenija začenja trio predsedovanja Svetu EU skupaj z Nemčijo in Portugalsko in našim partnerjem v triu smo predlagali prioritete, ki sta jih obe partnerici sprejeli. Menimo, da je treba narediti evropski načrt, kako se na evropski ravni boriti proti novi epidemiji in kako proti množičnim kibernetskim napadom, kar bo lahko kmalu postala nova realnost," je povedal premier Janša.
Med glavnimi strateškimi izzivi je demografija
Po njegovih besedah je glavni strateški izziv za EU v tem trenutku demografija. "Delamo lahko vse in še več, a če ni ljudi, ki delijo skupne vrednote, je vse izgubljeno," je poudaril Janez Janša ter dodal, da je družina osnovna celica družbe in da mora ta biti zaščitena in varovana, zaradi česar so strateškega pomena do družin prijazne politike starajoče se družbe.
"Migracijska politika, ki jo nekateri navajajo kot popolno rešitev za demografske izzive, je lahko komplementarna z demografskimi izzivi le, če je ustrezno vodena in če so socialni, kulturni, ekonomski stroški migracij v vse to vračunani. Če niso, vidimo posledice, ki so v nekaterih državah tudi ireverzibilne," je še poudaril premier.
Zaključna misel predsednika vlade je bila, da je bila Evropska unija vzpostavljena kot unija vrednot. "Od vzpostavitve Evropske unije dalje več ljudi uživa mir, visoke standarde življenja, velika večina Evropejcev je bila rojena v bogastvu," je naštel Janša in nadaljeval, da lahko Evropska unija vse različne izzive zmore, "če se bomo vrnili k našim vrednotam. To je jasno. Premisliti moramo našo identiteto in boriti se moramo zanjo. Boriti se moramo za ljudi, za Evropejce, za našo dediščino, za naše narode, za našo svobodo, za naš način življenja, kajti to bo naša prihodnost," je dejal premier Janša in končal z mislijo, da imamo tako odgovornost kot tudi dolžnost, da uresničimo sanje ustanovnih očetov Evropske unije.
Orban trojico označil za "najpogumnejše borce proti komunizmu"
Madžarski predsednik vlade Viktor Orban, ki je trojico voditeljev poimenoval "poseben klub borcev za svobodo", "dobre patriote" in "najpogumnejše borce proti komunizmu", je opozoril na zaton Evrope. Pri tem je med izzivi izpostavil zmanjševanje stopnje rodnosti in števila porok, demografske trende in tudi krčenje obrambnih izdatkov.
Tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić je izpostavil pomen krepitve varnostnega sodelovanja, še zlasti v kontekstu morebitne nove migracijske krize. Vučić je poudaril tudi potrebo po zaščiti gospodarstev, pri čemer je opozoril, da če bi zaradi covid-19 povsem zaprl državo, ta ne bi imela možnosti gospodarskega preživetja, ter kritiziral "propagando liberalnih medijev", piše STA.
33