Torek, 15. 1. 2019, 11.57
5 let, 3 mesece
Incidenti z droni tudi v Sloveniji: policija že ima dve dronski puški
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,33
17
Novembra z ljubljanskega kliničnega centra ni mogel odleteti vojaški helikopter, saj ga je le malo višje opazoval dron. Helikopterji so zaradi velike sprednje steklene površine zelo izpostavljeni udarcem dronov.
Po težavah z droni na letališčih v Veliki Britaniji so nam na največjem slovenskem letališču dejali, da težav z droni do zdaj še niso imeli, bi pa vsak tak primer predali policiji, saj bi šlo za kaznivo dejanje. Na policiji so nam pojasnili, da so za tovrstne primere uporabe dronov na letališčih kupili tudi dve dronski puški, ki napravo prisilno prizemljita. Največ težav z droni je sicer na Bledu in v okolici Ljubljanskega gradu - novembra z ljubljanskega kliničnega centra ni mogel odleteti vojaški helikopter, saj ga je le malo višje opazoval dron.
Pred približno tednom dni so na londonskem letališču Heathrow, ki je letališče z največjim številom potnikov v Evropi, za eno uro ustavili ves promet, ker so v bližini letališča opazili dron.
Že decembra je bil zaradi dronov močno oviran promet na londonskem letališču Gatwick, prizadetih je bilo 140 tisoč potnikov in britanska vlada je v odgovor zaostrila varnostne ukrepe.
Gatwicku je med prazniki na pomoč priskočila vojska, saj so se z njeno opremo izognili težavam. Kmalu zatem so enako tehnologijo na letališču kupili še sami in vanjo vložili več milijonov funtov.
V Sloveniji velja prepoved letenja z droni v območju petih kilometrov okoli letališč.
Na ljubljanskem letališču incidentov z droni še niso imeli
"Letenje z droni je zajeto v posebni uredbi, nadzor nad njo izvaja Javna agencija za civilno letalstvo. Droni so na letališču oziroma v njegovi okolici prepovedani zaradi potencialne škode oziroma vpliva na varnost. Če bi jih pri nas zaznali, bi zadevo predali policiji, ki bi jo obravnavala kot kaznivo dejanje. Incidentov z droni do zdaj pri nas še nismo imeli," so nam pojasnili v Fraportu Slovenija in dodali, da je to trenutno izziv, pred katerim so vsa evropska letališča.
Policija za onesposabljanje naprav že kupila dve dronski puški
Kot so nam povedali na policiji, v praksi potrebo po nakupu naprav za prisilno prizemljitev daljinsko in avtonomno vodenih zrakoplovov vidijo v povezavi z izvajanjem policijskih nalog za zagotavljanje varnosti določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov.
Pri tovrstnih napravah gre za ozko usmerjeno delovanje, zato njihovo delovanje na okolico ne vpliva – naprava na primer ne bi motila uporabe mobilnih naprav.
"Zakon o nalogah in pooblastilih policije v četrtem odstavku 88. člena določa, da smejo policisti tehnična sredstva iz drugega odstavka istega člena (med ta spadajo tudi elektronske naprave za motenje radiofrekvenčnega spektra) med drugim uporabiti tudi za prisilno prizemljitev daljinsko in avtonomno vodenih zrakoplovov, s katerimi se kršijo odredbe iz četrtega odstavka 56. člena istega zakona (te se nanašajo na primere, ko smejo policisti prepovedati dostop ali začasno omejiti gibanje na določenem območju …) ali obstaja verjetnost, da bi bila zaradi njihove uporabe ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti," je zapisala Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi pri policiji.
Novembra vojaški helikopter zaradi drona ni mogel vzleteti z ljubljanskega heliporta
Čeprav smo leta 2016 v Sloveniji sprejeli zakonodajo, ki ureja področje uporabe dronov, se incidenti dogajajo tudi pri nas.
Ogrožene so predvsem posadke helikopterjev, ki letijo v okolici turističnih znamenitosti. V tem pogledu je najbolj skrb vzbujajoče območje Ljubljanskega gradu, saj se v tej okolici odvijajo odleti in prileti na heliport ljubljanskega kliničnega centra.
V začetku novembra se je zgodil incident na samem heliportu, ko je vojska odložila pacienta. Dron je letel nad njimi in jih opazoval, zato helikopter ni mogel vzleteti. Letalnik je bil celo tako blizu, da je pilot helikopterja lahko razločil model naprave. Dogodek so tedaj potrdili tudi na Agenciji za civilno letalstvo (CAA), a tega, kdo je bil operater, ni bilo mogoče ugotoviti.
Brezpilotnik, ki je letel nad vojaškim helikopterjem, je bil tako blizu, da je pilot razločil model brezpilotnika.
Pilot policijskega helikopterja: Če ne veš, kje je dron, ne boš zagnal motorjev
"Če ne veš, kje je dron in kaj namerava narediti, ne boš zagnal motorjev. Ne moreš narediti drugega kot počakati, da se umakne. Kot vodja zrakoplova si odgovoren tako za varnost svojega helikopterja, ljudi na krovu kot varnost okolice. Če bi v tej situaciji prišlo do trka med dronom in helikopterjem, bi bil seveda kriv operater drona, a bi tudi pilota vprašali, zakaj je poletel, če je vedel, da je dron v bližini in da obstaja tveganje trka. Tudi na Gatwicku zato ni nihče hotel tvegati trka," pojasnjuje Jure Olaj, pilot helikopterja pri policiji in eden od predavateljev na izobraževanjih za operaterje brezpilotnikov, ki jih organizira CAA.
Piloti ne bodo šli reševat na mesto nesreče, če bodo izvedeli, da tam leti dron
Če piloti izvejo, da je v bližini dron, bodo vedno zahtevali, da se ga prizemlji, sicer so bodo sami umaknili. "Enako se že dogaja z reševalnimi poleti v tujini. Ko reševalci ali gasilci izvejo, da je v bližini pristajalnega mesta dron, tja preprosto ne bodo šli ," pravi Olaj, ki meni, da odkar so se droni tako razmahnili, pilote vedno bolj skrbi za varnost letenja. Še toliko bolj v poletnih mesecih, ko morajo leteti v bližini turističnih lokacij, kot sta Ljubljanski grad in Blejsko jezero.
Pred časom je Olaj že imel izkušnjo, ko je bilo zaradi drona oteženo tudi samo reševanje. V zahtevnih pogojih, ko ga je z ene strani omejevala gorska stena, je izvedel, da ga z druge strani omejuje dron, ki je letel nekje v bližini. "V steni nad Češko kočo nas je med reševanjem planinca oskrbnik koče obvestil, da v okolici leti dron. In to je skrb vznujajoče, ker ne veš, kje leti in kakšni so nameni, gre dejansko za strah pred neznanim. Pa tudi če veš, kakšne namene ima, drone večinoma upravljajo laiki, ki jim je bolj od varnosti pomembno, da imajo atraktiven posnetek s helikopterjem, kar glede na širokokotne leče na dronih pomeni neposredno bližino snemanja."
Napravo opazijo šele v zadnjem trenutku
Droni predstavljajo toliko večje tveganje, če jih piloti ne vidijo. "Če gre naravnost proti tebi, ga boš videl v zadnjem trenutku. Bele phantome, ki jih je v zraku sicer čedalje manj, opaziš prej, temnosive mavice pa zelo težko. Veliko je odvisno tudi od hitrosti, s katero letiš. Pri križarjenju z več kot dvesto kilometri na uro, ga iz perspektive pilota praktično ni mogoče zaznati, saj se okolica premika zelo hitro, prav tako majhen dron," je dejal Olaj in dodal, da je, ko napravo zagledaš, lahko že prepozno.
Olaj tudi na predavanjih na CAA opozarja, da se je treba zavedati, da ima nekaj, kar se zgodi v zraku, kasneje na tleh veliko večji vpliv kot nekaj, kar bi se zgodilo na tleh. "Trk drona s helikopterjem ima potencialno največji kritični vpliv v tem, da onesposobi posadko, ki je ključni element helikopterja. Tudi če dron sam ne poškoduje posadke, jo bodo poškodovali drobci stekla, ki se razleti pri letu z več kot dvesto kilometrih na uro," pojasni Olaj.
Dve tretjini izpostavljene površine helikopterja, torej njegov sprednji del, sestavljajo vetrobranska stekla, ki niso narejena za trke z droni.
Kakšno škodo lahko dron povzroči letalu ali helikopterju
Pri večjih potniških letalih bi bila varnost kritično ogrožena, če bi brezpilotnik priletel v motor in ga poškodoval, razlaga Olaj.
Opozarja, da je pri helikopterjih to drugače, saj dve tretjini izpostavljene površine helikopterja, torej njegov sprednji del, sestavljajo vetrobranska stekla. Gre za nekaj milimetrov debelo akrilno steklo.
"Če bi to zadel dron velikosti phantoma, mavica in podobnih, bi trdi deli na dronu, torej kovinski motorji, na steklo delovali podobno kot kladivo za razbijanje stekel, ki so za primer nevarnosti nameščena na avtobusih. Tam je diamantna konica lahko še tako majhna, a ko s tem udariš po steklu, bo počilo. Enako je pri helikopterju - ob udarcu kovine v steklo pri večji hitrosti leta bi to gotovo počilo. Že srednje velik ptič, ki je relativno 'mehak', bo prebil sprednje steklo, če ga bo zadel na pravo mesto," razloži Olaj.
Kot je pojasnil, je glavni rotor helikopterja za manjše drone še najmanj občutljiv. "Glavni rotor je zelo močna komponenta in ne more odpovedati kar tako. Lahko sicer pride do zelo dragih poškodb, a rotor ne bo razpadel. Repni rotor je bistveno bolj občutljiv in tam je možnost kritične poškodbe ob trku z dronom bistveno večja," pove Olaj.
Incidentov z droni je veliko več, kot mislimo, predvsem v tujini, pravi Olaj. Do zdaj so sicer policijski piloti dron v zraku srečali enkrat. "Zgodilo se je pred nekaj leti na območju ljubljanskega letališča, na višini, kjer dron ne bi smel leteti. Takrat bi se skoraj zgodil trk med našim helikopterjem in dronom. Sicer pa je bolj skrb vzbujajoče vprašanje, koliko smo jih zgrešili, ne da bi jih opazili," skrbi Olaja, ki se o tem še pogosteje sprašuje zato, ker vidi številne posnetke na družbenih omrežjih.
Poleg Ljubljanskega gradu je najbolj oblegan Bled
Droni se zaletavajo v objekte, celo snemajo vrtove in dvorišča zaprtih slovenskih samostanov, do katerih ljudje sicer nimajo dostopa. Zdi se, da imajo največje težave z droni na Bledu. V času večjega števila turistov se celo dogaja, da se v zraku znajde več naprav in se operaterji med seboj ne morejo dogovoriti, kdo bo kje letel.
Najbolj so nejevoljni prebivalci ob jezeru. Zgodilo se je tudi že, da je dron prebivalki priletel v okno hiše, eden se je zaletel tudi že v zvonik cerkve na otoku.
Zaradi splošne nejevolje, ker je letalnikov še posebej veliko v sezoni, imajo težave z letenjem tudi primerno označeni operaterji, ki svojo dejavnost opravljajo v skladu z zakonom, torej imajo let napovedan in zanj tudi dovoljenje.
Fantomski dron korejskega turista, ki naj bi se raztreščil na grajskem dvorišču
Po naših zanesljivih informacijah je poleti na Blejskem gradu na tla med ljudi treščil dron korejskega turista, a o dogodku ni znano veliko, saj o njem niso obvestili pristojnih.
Direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik nam dogodka prav tako ni potrdil. Kot je dejal po poizvedovanju, niti varnostna služba, s katero imajo pogodbo in ki ves dan zanje na gradu opravlja svoje storitve, niti uslužbenci nimajo nobenega zaznamka ali informacije, da je karkoli padlo na tla med obiskovalce.
Zaradi splošne nejevolje, ker je letalnikov na Bledu še posebej veliko v sezoni, imajo težave z letenjem tudi primerno označeni operaterji, ki svojo dejavnost opravljajo v skladu z zakonom, torej imajo let napovedan in zanj tudi dovoljenje.
Več negodovanja, ker ljudje nočejo biti posneti kot zaradi varnosti
Završnik, ki je direktor Zavoda za kulturo Bled že od začetka razmaha uporabe dronov, se incidentov v povezavi z njimi na Bledu ne spominja. "V smislu varnosti se takih dogodkov ne spomnim. Popolnoma pa razumem, da nekateri ne želijo, da se jih preletava in snema ali fotografira ter nato objavlja na družbenih omrežjih. Ocenjujem, da je nervoze iz tega razloga več kot bojazni z vidika varnosti," pravi Završnik.
V povezavi z droni niso prejeli veliko pritožb, uporaba pa je povezana predvsem z dogodki na Bledu. Završnik je dejal, da je na silvestrovo s svojega balkona v zraku opazil vsaj tri naprave, s katerimi so snemali laserski šov in drugo dogajanje v času prehoda v novo leto. Ob tem težko reče, ali so imeli operaterji dovoljenje in ali je bilo snemanje v skladu z zakonom.
Tudi za lastno promocijo je Zavod za kulturo Bled uporabil posnetke drona, saj je to preprostej kot s helikopterjem ali jadralnim letalom. "A izvajalec je za to pridobil vsa dovoljenja, delal je po pravilih, medtem ko se ljudje tega na ta način ne lotevajo vedno," je povedal Završnik.
17