Evropska komisija: Razumemo skrbi Hrvatov, a popolnoma podpiramo arbitražo

Dodali so, da "arbitražni sporazum vsebuje mehanizme za odgovor na skrbi Hrvaške".

Spor med Filipinci in Kitajci zaradi morja Večernji list se je medtem pogovarjal z enim od arbitrov arbitražnega sodišča v Haagu, ki jim je na vprašanje, ali je v primeru arbitraže med Hrvaško in Slovenije mogoč enostranski odstop od postopka, odgovoril, da obstajajo primeri, ko ena od strani ne sprejema arbitraže, a postopek kljub temu poteka. Tak primer je arbitraža med Filipini in Kitajsko, v kateri Kitajci sploh niso imenovali svojega zastopnika.

Manila je leta 2013 tožila Peking, saj je hotela uveljaviti svojo pravico do izkoriščanja gospodarskega območja, širokega 200 navtičnih milj od obale, kot to določa konvencija ZN o pomorskem pravu.

Filipinci menijo, da je arbitraža pravi način za reševanje spora, saj sta obe državi podpisnici konvencije, a Kitajci so sodelovanje zavrnil. Prepričani so, da arbitražno sodišče nima te pristojnosti, saj gre za vprašanje teritorialne suverenosti, ne pa izkoriščanja morskega bogastva. Petčlanski svet arbitražnega sodišča zdaj odloča, ali ima pristojnost v tem primeru, pri čemer so Filipinci že predstavili argumente temu v prid.

Hrvaške ne more nihče prisiliti v sodelovanje v arbitraži Hrvaški Novi list piše, da Hrvaške ne more nihče prisiliti v sodelovanje v arbitraži. Hkrati to ne pomeni, da arbitražno sodišče ne more sprejeti končne odločitve, ki bi bila za Hrvaško zavezujoča.

Hrvaški časnik ugotavlja, da je malo verjetno, da bi arbitražno sodišče pogovore med arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko zastopnico Simono Drenik imelo za zadosten razlog za samoukinitev, k temu pa ne bi pripeljal niti skoraj gotov odstop hrvaškega arbitra Budislava Vukasa. V tem primeru bi moral Zagreb imenovati novega arbitra v 15 dneh, če Hrvaška tega ne bi storila, pa bi novega arbitra lahko imenovalo sodišče.

Kaj če odločitve sodišča Hrvaška ne bi hotela sprejeti? Če Hrvaška, po odstopu od arbitraže, ne bi hotela izpolniti svojih prihodnjih obvez do sodišča, bi te lahko prevzela Slovenija, ki ji je v interesu, da se arbitražni postopek nadaljuje. Če odločitve sodišča Hrvaška ne bi hotela sprejeti in izvajati, bi to celoten položaj še dodatno zapletlo in spremenilo v dolgotrajno mednarodnopravno trakuljo, ki bi jo zagotovo spremljala diplomatska vojna med Slovenijo in Hrvaško, navaja časopis. Novi list še predvideva, da bi Slovenija v tem primeru tožila Hrvaško zaradi nespoštovanja končne odločitve arbitražnega sodišča, najverjetneje na Meddržavnem sodišču v Haagu. Hkrati lahko pričakujemo hrvaško tožbo, ker je slovenski arbiter kršil pravil arbitražnega postopka, mogoča pa bi bila tudi tožba arbitražnega sodišča.