Z novelo želijo povečati učinkovitost gradbene inšpekcije

Bistvena rešitev je prenos nadzora nad gradnjo enostavnih objektov na občine. Slednje so do tega kritične, ker ni zagotovljenih dodatnih finančnih sredstev.

"Varstvo zasebnega interesa ne more biti naloga državne inšpekcije"

Ministrstvo prenos pristojnosti nadzora nad gradnjo enostavnih objektov ter skladnosti del, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje, na občinske organe med drugim pojasnjuje s tem, da gre pri enostavnih objektih za manjše, konstrukcijsko in drugače nezahtevne objekte, ki po svoji opredelitvi in lastnostih ne sodijo v delokrog gradbene inšpekcije na državni ravni, praviloma niti ne izpolnjujejo pogojev, da bi predstavljali objekt v smislu določb zakona o graditvi objektov.

"Nadzor nad takšnimi posegi ne predstavlja nikakršne javne koristi, ampak gre predvsem za zasebni interes," pravi ministrstvo in dodaja, da varstvo zasebnega interesa ne more biti naloga gradbene inšpekcije na državni ravni, da pa je logična naloga lokalne skupnosti, da izvaja nadzor nad tistimi posegi v prostor, ki predstavljajo pretežni zasebni oziroma strogo lokalni interes.

"Država bi nam morala zagotoviti dodatna sredstva"

V Skupnosti občin Slovenije opozarjajo, da so nove pristojnosti občin povezane predvsem z dodatnimi finančnimi sredstvi in obremenitvami občinskih proračunov, ter menijo, da želi ministrstvo s tem, ko je osnutek v javno obravnavo poslalo v času letnih dopustov, novelo po hitrem postopku speljati čez zakonodajni postopek.

Z novimi nalogami za občine "država prenaša državno pristojnost na občine, ne da bi za te dodatne naloge zagotovila dodatna finančna sredstva, tako kot to določa ustava", so zapisali v odzivu.

V torek bodo imeli na SOS nujno sejo Ministrstvu so že poslali zahtevo za podaljšanje roka za pripombe, v torek pa bodo imeli tudi nujno sejo komisije za občinske inšpektorje lokalnih skupnosti v okviru skupnosti občin, po kateri bodo ministrstvu posredovali stališča občin.

Zmanjšali naj bi administrativno delo

Večjo učinkovitost gradbene inšpekcije naj bi sicer dosegli med drugim z zmanjšanjem administrativnega dela. Predvidena je tudi nova opredelitev zavezanca, ki bi bil v prvi vrsti investitor gradnje, ne več lastnik nepremičnine.

Osnutek tudi prenavlja institut izvršbe. Eden ključnih razlogov za dolgotrajnost inšpekcijskih nadzorov je po navedbah ministrstva namreč, da sedaj izvršbo inšpekcijske odločbe izvaja inšpektorat, novela pa bi uvedla institut izvršitelja. To bi bila pravna ali fizična oseba, ki bi imela javno pooblastilo pristojnega ministra.

Novela bi tudi obrnila dokazovanje, ali so pridobljena potrebna dovoljenja za gradnjo - dokazno breme bi bilo preneseno z inšpektorja na lastnika oz. zavezanca.

Novela naj bi odpravila nejasnosti glede pristojnosti nadzora

Ker veljavna zakonodaja ne določa, kako inšpektor dokaže uporabo objekta, s čimer po navedbah ministrstva v večini primerov ni bilo mogoče učinkovito dokazovanje uporabe in s tem ukrepanje inšpektorja, bi novela uvedla institut domnevne uporabe objekta, ki bi opredelil, kdaj se šteje, da je objekt v uporabi.

Novela naj bi tudi odpravila nejasnosti glede pristojnosti nadzora, med drugim glede uporabnega dovoljenja. Gradbeni inšpektor po predlogu pri odločitvi ne bi bil vezan na izdajo potrdilo upravne enote, da ima določen objekt uporabno dovoljenje. To so v zakon vnesli zaradi težav, ki jih je povzročil del zakona o graditvi objektov, ki dopušča izdajo potrdila o obstoju uporabnega dovoljenja na podlagi pavšalnega dokazovanja rabe objekta - zoper ta potrdila namreč ni mogoča uporaba pravnih sredstev, hkrati pa so pogosto nepopolna in izdana na podlagi pomanjkljivo ugotovljenega stanja, navaja ministrstvo.