Zeleni prehod
Petek, 12. 4. 2024, 10.38
2 tedna, 3 dni
Skupina MOL odprla največjo tovarno zelenega vodika v regiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,95
Tovarna zelenega vodika stoji v največji rafineriji Skupine MOL, ki leži 27 kilometrov jugozahodno od Budimpešte.
Skupina MOL je pri Budimpešti odprla tovarno zelenega vodika, ki bo z električno energijo iz obnovljivih virov letno proizvedla 1.600 ton ogljično nevtralnega vodika. S tem je naredila pomemben korak k razogljičenju svoje proizvodnje in k trajnostni mobilnosti. Tovarni zelenega vodika gradi tudi v svojih rafinerijah na Reki in v Bratislavi.
Madžarska energetska skupina MOL, ki je z lani zaključenim nakupom bencinskih servisov OMV postala drugi največji akter na slovenskem trgu goriv, je naredila pomemben korak pri zmanjšanju emisij. Prepričani so, da je prihodnost mobilnosti raznolika, zato postopoma gradijo svojo ponudbo alternativnih goriv, kot sta vodik in bioplin. S tem želijo postati tudi čim bolj samooskrbni in neodvisni od uvoza energentov iz tujine.
Tako so včeraj v svoji največji rafineriji pri Budimpešti v uporabo slovesno predali največjo tovarno zelenega vodika v srednji in vzhodni Evropi, na katerega v svoji podnebni in energetski strategiji veliko stavi tudi EU. Evropski parlament je prav včeraj potrdil spremembe na trgu plina, ki naj bi pospešile vpeljavo obnovljivih plinov in vodika.
Kot da bi s cest umaknili 5.500 avtomobilov
Naložba v proizvodnjo energenta prihodnosti v kraju Szazhalombatta pri Budimpešti je znašala 22 milijonov evrov. Tovarna ima zmogljivost deset megavatov, kar jo uvršča med največje tovrstne tovarne v regiji. Njeno polno zmogljivost načrtujejo izkoristiti do konca letošnjega leta, ko bo lahko proizvedla 1.600 ton ogljično nevtralnega vodika na leto. S tem bodo zmanjšali ogljični odtis rafinerije Danube za več kot 25 tisoč ton ogljikovega dioksida na leto. To je primerljivo, kot da bi čez noč s cest umaknili 5.500 avtomobilov.
Proizvodnja zelenega vodika v rafineriji Danube pri Budimpešti je sestavni del posodobljene strategije Skupine MOL Shape Tomorrow, ki se osredotoča na trajnost in je usklajena z Evropskim zelenim dogovorom.
Najsodobnejšo opremo za tehnološko zahtevno elektrolizno enoto, ki za razgradnjo prečiščene vode na vodik in kisik uporablja izključno elektriko iz obnovljivih virov energije, kot je sončna in vetrna, je zagotovilo ameriško podjetje Plug Power. To ima skoraj 50-letne izkušnje na tem področju.
Zeleni vodik bodo proizvajali tudi v Bratislavi in na Reki
Inovativna, varna in draga tehnologija bo postopoma nadomestila tradicionalni proizvodni proces vodika, ki so ga doslej v rafineriji pridobivali na osnovi zemeljskega plina in je s stranskimi produkti onesnaževal okolje. Poraba zemeljskega plina se bo zmanjšala za okoli deset tisoč ton. Z novo elektrolizno enoto bodo ob proizvodnji čistega vodika proizvedli tudi od osem do devet ton čistega kisika na tono vodika. Tega bodo spuščali v okolje, z razvojem novih tehnologij pa si ga želijo uporabiti kot uporaben stranski produkt.
Zeleni vodik bodo sprva uporabljali predvsem v lastnem omrežju za proizvodnjo goriva, v prihodnosti pa ga bodo na trgu prodajali tudi kot energent za vozila na gorivne celice, ki za pogon izkoriščajo vodikov plin.
Dokaz o svetli prihodnosti vodika so številni projekti v Evropi. Osemnajst slovenskih podjetij, organizacij in občin je sredi marca podpisalo konzorcijsko pogodbo za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je tedaj poudaril pomembno vlogo vodika v prihodnjih desetletjih, predvsem pri razogljičenju gospodarstva. Izpostavil je tudi čezmejni projekt severnojadranske vodikove doline, ki lahko po njegovih besedah pomembno prispeva k razvoju vodikove industrije.
Ljubljanski potniški promet (LPP) je na primer že zaključil razpis za nakup prvih osmih avtobusov na vodik. Dobavo načrtujejo prihodnje leto, do takrat pa nameravajo zgraditi tudi polnilnico vodika v Stanežičah.
Prvo napravo za proizvodnjo zelenega vodika so v začetku aprila zagnali tudi na Dunaju. Naprava z močjo treh megavatov dnevno proizvede do 1.300 kilogramov vodika, kar zadošča za polnjenje 60 avtobusov ali tovornjakov.
Norveška in Nemčija sta najavili gradnjo vodikovoda, po katerem naj bi Norveška z vodikom oskrbovala največje evropsko gospodarstvo.
Gradnjo vodikovoda pod Sredozemskim morjem so najavile tudi Španija, Portugalska in Francija, kasneje se je projektu pridružila tudi Nemčija.
Izvršni direktor Skupine MOL Jozsef Molnar je na slovesnosti poudaril, da lahko zdaj proizvajajo zeleni vodik, ne da bi ob tem proizvajali kakršnekoli toplogredne pline. MOL-ovo industrijsko delovanje je tako bolj prijazno do okolja, jutri pa bodo ponudili rešitve za celotno industrijo in mobilnost, ki jo bo poganjal vodik. Po njegovih napovedih bodo tehnologijo prenesli tudi na lokacije svojih rafinerij v Bratislavi in na Reki, ki je po lanski nadgradnji postala ena najsodobnejših rafinerij v tem delu Evrope.
"Skupina MOL je dosegla naslednji pomemben mejnik. Zdaj lahko proizvajamo zeleni vodik, ne da bi ob tem proizvajali kakršnekoli toplogredne pline," je na slovesnem odprtju tovarne zelenega vodika dejal Jozsef Molnar, izvršni direktor Skupine MOL.
Skupina MOL upravlja tri rafinerije in dva petrokemična obrata z integriranim upravljanjem dobavne verige na Madžarskem, Slovaškem in Hrvaškem ter mrežo več kot 2.400 bencinskih servisov v desetih državah srednje in jugovzhodne Evrope. Ima 25 tisoč zaposlenih. Strategija skupine predvideva, da bi do leta 2050 postali ogljično nevtralni.
