NLB, kdo bi tebe dokapitaliziral?

Čas za dokapitalizacijo – po nekaterih napovedih naj bi se zgodila prihodnji mesec – se počasi bliža, država in belgijski solastnik NLB pa še vedno nimata novega delničarskega sporazuma o dokapitalizaciji. Bančnozavarovalniška skupina KBC, ki je okoli 30-odstotni lastnik NLB, še vedno ni sporočila, ali bo sodelovala pri načrtovani četrtmilijardni dokapitalizaciji naše največje banke. V KBC so bili tudi za SiOL danes zelo skopi. "Odločitve še ni, ko bo in kakšna bo, boste pravočasno seznanjeni," so sporočili iz Bruslja. Še vedno torej ostaja odprto, ali bo KBC sploh sodeloval pri dokapitalizaciji ali ne. Pogajanja med pristojnimi še vedno potekajo, zato tudi na slovenskem finančnem ministrstvu ne dajejo izjav. Jabolko spora menda še vedno ostaja vprašanje prihodnje strategije banke in njenega umika iz nekaterih atraktivnih trgov jugovzhodne Evrope. S tem pa naj bi bile povezane tudi kadrovske rešitve v prihodnji upravi in nadzornem svetu naše največje državne banke. Za 10. februar je sklican nadzorni svet NLB in do takrat bo zagotovo znano, ali bodo Belgijci pri dokapitalizaciji naše največje državne banke zraven ali ne. Nujen svež denar zaradi slabih posojil Največja banka krvavo potrebuje svež kapital zaradi visokega deleža slabih posojil, ki se je po mnenju nekaterih lani približal okoli 900 milijonom evrov. Prav zaradi tega je morala največja slovenska banka oblikovati velike rezervacije, ki so po mnenju zdajšnje uprave NLB, ki jo vodi Božo Jašovič, razlog za lansko izgubo, ki je po nekaterih ocenah dosegla približno 185 milijonov evrov. Zaradi slabih rezultatov v NLB že napovedujejo tudi zniževanje stroškov: tudi zmanjševanje števila zaposlenih – za koliko, uradno še ni znano, neuradno pa se govori o 500 ali še več delavcih. V NLB nameravajo tudi odprodati svojo naložbo v Banki Celje in prodati nekatere bančne naložbe v nekaterih državah jugovzhodne Evrope, denimo Srbiji in Bolgariji. Se bo država za dokapitalizacijo NLB še bolj zadolžila? Ker torej še vedno ni jasno, ali bo KBC sodeloval pri dokapitalizaciji, se poraja vprašanje, kje bo, če KBC ne bo sodeloval pri dokapitalizaciji, država dobila denar za potrebno dokapitalizacijo. Tako na finančnem ministrstvu kot tudi na državni agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države danes nismo dobili odgovora na to vprašanje. V bančnih krogih pa so številni prepričani, da lahko država svež denar pridobi le z novim zadolževanjem, kar pa bi še povečalo že tako velik slovenski javni dolg, ki že zdaj dosega skoraj 39 odstotkov BDP.

Bruselj bi ob državni dokapitalizaciji največje banke najbrž zamižal Ob morebitni državni dokapitalizaciji NLB ne gre pozabiti niti na vprašanje, kako bi uradni Bruselj razumel takšno dokapitalizacijo državne banke. Za Evropsko komisijo je glede državne pomoči podjetju ali posamični bančni ali zavarovalni družbi pomemben tako imenovani test zasebnega interesa. Če pri dokapitalizaciji sodeluje le država, je jasno, da gre za nedovoljeno državno pomoč. Kar pa seveda po mnenju poznavalcev v teh časih niti ni tako problematično. Konec koncev je tudi Belgija z državno pomočjo pomagala KBC, pa je uradni Bruselj zamižal na obe očesi. Pa belgijski primer ni osamljen. Kljub temu neredki v ekonomskih in bančnih krogih trdijo, da bi se morala država enkrat za vselej lastniško umakniti z naše največje banke ali vsaj relativno zmanjšati svoj del na kontrolni lastniški delež. Takrat bi lahko država oziroma Pahorjeva vlada resno računala na vstop tujega strateškega partnerja v NLB. Namesto tega pa aktualna vlada raje ohranja večinski lastniški delež in z državnim denarjem po kapljicah pomaga največji banki.