Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
24. 5. 2011,
17.03

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Torek, 24. 5. 2011, 17.03

7 let, 2 meseca

Nadškofijsko Gospodarstvo Rast v prisilni poravnavi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Gospodarstvo Rast, preko katerega je mariborska nadškofija vodila svoje finančne posle, je v prisilni poravnavi. Leto 2010 je družba sklenila s 50 milijoni evrov izgube, predvsem po zaslugi Zvonov.

Mariborsko sodišče je za prisilno upraviteljico imenovalo Alenko Gril, upnike pa pozvalo, da v mesecu dni prijavijo svoje terjatve. Insolventni zaradi neizplačila dividend s strani Zvon Ena Holdinga Kot v načrtu finančnega prestrukturiranja, ki je objavljen na spletni strani Ajpesa, ugotavlja vodstvo Gospodarstva Rast, je družba insolventna predvsem zaradi neizplačila dividend s strani Zvon Ena Holdinga, zmanjševanja vrednosti naložb v Zvonu Ena in Zvonu Dva, povečanja odhodkov za obresti najetih posojil pri bankah ter zaradi neuspešnih dogovorov o reprogramiranju posojil. Ob koncu leta beležili 41 milijonov evrov terjatev Družba je ob koncu lanskega leta beležila dobrih 41 milijonov evrov terjatev, od tega dobrih 32 milijonov evrov navadnih. Navadnim upnikom uprava Gospodarstva Rast predlaga polovično poplačilo terjatev v naslednjih štirih letih.

Največji navadni upnik je z 11,5 milijona evrov Unicredit Banka, s 6,8 milijona evrov pa sledi Banka Koper, ki ima kot ločitveni upnik zavarovanih še za okoli štiri milijone evrov terjatev. Med milijonskimi upniki sta še Raiffeisen Banka (8,2 milijona) in Abanka Vipa (šest milijonov evrov).

Gospodarstvo Rast, na čelu katerega je trenutno Dušan Zazijal, je v skoraj 52-odstotni lasti Nadškofije Maribor, 34 odstotkov ima celjska, preostalih 14 odstotkov pa murskosoboška škofija. Vprašanje pa je, kakšna usoda ga čaka, glede na to, da upniki Zvona Ena že zahtevajo stečaj, ki je po razlastitvi v T-2, njegovi najpomembnejši lastnini, kot kaže neizbežen.

Zvon Ena ni sodeloval v dokapitalizaciji T-2 Mariborski finančni holding Zvon Ena, ki je preko Gospodarstva Rast v večinski lasti mariborske nadškofije, pa očitno ostaja brez lastniškega deleža v telekomunikacijski družbi T-2, s tem pa brez edine rešilne bilke pred dokončnim finančnim propadom. Konec preteklega tedna se je iztekel rok za vplačilo novih delnic v višini do milijona evrov, kot pa je razvidno objavljenega poročila prisilne upraviteljice T-2 Milene Sisinger, Zvon Ena Holding pri dokapitalizaciji ni sodeloval.

Upniki, med katerimi je največji Gratel, ki je za T-2 gradil informacijsko omrežje, so v postopku prisilne poravnave omenjene telekomunikacijske družbe izkoristili možnost ter z znižanjem osnovnega kapitala in dokapitalizacijo prevzeli podjetje. T-2 se je dokapitaliziral za dobrih 350.000 evrov, od česar je več kot 300.000 evrov prispeval Gratel in tako postal skoraj 87-odstotni lastnik omenjenega podjetja, ki je od začetka leta v prisilni poravnavi. S skoraj 12 odstotki je drugi največji novi lastnik postalo podjetje Lokainvest.

NLB za stečaj Zvon Ena Holdinga Nova Ljubljanska banka (NLB) je konec preteklega tedna na mariborsko sodišče vložila ugovor proti postopku vodenja prisilne poravnave v pretežno cerkveni finančni družbi Zvon Ena Holding in predlagala začetek stečajnega postopka. Kot je zapisano v dokumentu na spletni strani Ajpesa, NLB ne verjame v uspešnost prisilne poravnave.

Kot so zapisali v obrazložitvi, načrt finančnega prestrukturiranja Zvona Ena izhaja iz napačnih predpostavk in posledično ne omogoča finančnega prestrukturiranja dolžnika na način, da bi lahko postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Zvon namreč po mnenju NLB ne bo sposoben poravnati svojih obveznosti v načrtu prestrukturiranja, če ne bo sklenil dogovora z ločitvenimi upniki o reprogramu kreditov in znižanju obrestne mere za polovico.

Ne spreglejte