Na katere nevarnosti so jih opozorili pred prodajo Perutnine Ptuj? #video

Ko je ukrajinska skupina Myronivsky Hliboproduct (MHP) lani jeseni podpisala pogodbo o nakupu Perutnine Ptuj, so se številni bali, da bi lahko posel poslabšal položaj njenih slovenskih dobaviteljev in potrošnikov.

Teh strahov ni delila Agencija za varstvo konkurence (AVK). Ukrajinskemu prevzemu Perutnine Ptuj je februarja prižgala zeleno luč, čeprav je imela pred odločanjem na mizi podatke, ki podkrepljujejo opozorila nasprotnikov posla. V uredništvu Siol.net smo namreč pridobili študijo o posledicah ukrajinskega prevzema, ki jo je za AVK pripravilo svetovalno podjetje Grant Thornton Advisory pod vodstvom ekonomista Jožeta Damijana. Ta ugotavlja:

- da bi lahko Perutnina Ptuj v naslednjih letih postala glavna vstopna točka za vdor cenejšega in manj kakovostnega mesa iz Ukrajine v države Evropske unije;

- da bi lahko prevzem Perutnine Ptuj pomembno ogrozil položaj njenih domačih dobaviteljev. Pod vprašajem bi bilo na stotine delovnih mest v vsej regiji, od pridelovalcev krme do rejcev in drugih, ki sodelujejo pri proizvodnji perutninskega mesa;

- da bi se lahko zaradi manj strogega nadzora v Ukrajini nad uporabo antibiotikov, mesne in kostne moke ter gensko spremenjenih žit kot sestavin živalske krme poslabšala kakovost perutninskega mesa. Uvažali bi ga iz Ukrajine, ga predelali in prepakirali ter ga označili kot "proizvedeno v EU".

Nova uprava Perutnine Ptuj: David Visenjak, Enver Šišić in Yevheniy A. Dranov. Foto: Perutnina Ptuj

Kdo je naročil in plačal študijo?

Ukrajinski MHP, ki je nedavno postal novi lastnik Perutnine Ptuj, ima dovolj razlogov za takšno strategijo, saj bi mu prinesla velike finančne koristi. Zamenjava domačih dobaviteljev z lastnimi iz Ukrajine bi mu prinesla več deset milijonov evrov prihrankov, navaja študija.

Kdo je njen naročnik in plačnik, iz dokumenta ni razvidno. V začetku pa avtorji poudarjajo, da je bila pripravljena v skladu z informacijami in podatki, ki jih je zagotovil naročnik.

Eden od mogočih naročnikov je francoski perutninski velikan LDC, ki so ga Ukrajinci premagali v boju za Perutnino Ptuj, v Sloveniji pa najema storitve agencije Stratkom v lasti Francija Zavrla. V odločilnem času novembra lani so v Ljubljani pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri so javnost opozorili na sporne ukrajinske prakse.

Veliko pomislekov o prevzemu so imeli tudi v družbi Pivka Perutninarstvo, največjem tekmecu Perutnine Ptuj. Pivka, ki je z lanskim nakupom Krasa še okrepila svoj položaj na trgu, se je tudi priglasila v postopku presoje koncentracije pred AVK.

Evropske države ostro nad Ukrajince

Kot smo poročali, nekatere evropske države v Bruslju že več mesecev vodijo veliko politično kampanjo proti ukrajinskim proizvajalcem perutninskega mesa.

Opozarjajo, da Ukrajinci sistematično izigravajo trgovinski sporazum med EU in Ukrajino, po katerem lahko Ukrajina na območje EU brez carin letno izvozi le 20 tisoč ton piščančjih prsi in 20 tisoč ton neizkoščičene perutnine.

V MHP so našli luknjo v pravilih. V EU namreč izvažajo polproizvode, torej delno razkoščičene piščančje prsi z eno perutjo. Ti se ne štejejo v prej omenjene kvote, saj jih Ukrajinci izvažajo pod kategorijo "drugi izdelki". Nato jih MHP v svojih obratih na Nizozemskem in Slovaškem predela v piščančje prsi in jih pod oznako "narejeno v EU" izvaža v druge države.

Novice Avstrijska vlada svari pred novim lastnikom Perutnine Ptuj

Zakaj so kupili Perutnino Ptuj?

Avtorji študije gredo še dlje. Poudarjajo, da dosedanji vzorec delovanja MHP na evropskih trgih nakazuje, da je prevzem Perutnine Ptuj v resnici del ukrajinske strategije izkoriščanja luknje v sporazumu z EU.

Doslej je namreč MHP malo vlagal v državah EU. Na Slovaškem in Nizozemskem je vsega nekaj milijonov evrov vložil v obrata za razrez in distribucijo uvoženega perutninskega mesa iz Ukrajine. Prevzem Perutnine Ptuj jih bo po drugi strani stal kar okoli 200 milijonov evrov.

Skupaj z njo bodo dobili tudi vertikalno integrirano verigo vrednosti, od proizvodnje krme, reje živali, proizvodnje mesa do regionalne distribucijske in prodajne mreže. Prav zadnja naj bi skrivala največjo vrednost, saj Ukrajincem odpira prostocarinski dostop do trgov Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Romunije, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije.

Ukrajinci imajo medtem že vzpostavljeno lastno proizvodno verigo, ki stane precej manj.

Za primerjavo. Pri piščančjih prsih, prodajno najbolj zanimivem proizvodu, cenovna razlika med ukrajinskim in domačim evropskim mesom znaša do 1,2 evra na kilogram. Uvoženo meso iz Ukrajine brez carine je tako za kar 35 odstotkov cenejše od tistega iz EU.

Naravna strategija MHP bi torej bila odprodaja proizvodnje krme in reje živih piščancev (v Perutnini Ptuj, op. p.), kjer imajo Ukrajinci velike kapacitete in veliko stroškovno prednost doma, ugotavljajo.

Če bi Ukrajinci obdržali proizvodnjo na Ptuju in z uvoženim mesom pokrivali le prihodnjo rast družbe v regiji, bi do leta 2022 ustvarili 56 milijonov evrov dodatnih finančnih koristi.

Če bi z ukrajinskim mesom v celoti nadomestili slovenskega, pa bi v štirih letih zaslužili skoraj četrt milijarde evrov in že v celoti poplačali stroške prevzema Perutnine Ptuj.

Novice Državo bo ponesrečena obramba Perutnine Ptuj stala milijone

"Pri presoji smo upoštevali vso dokumentacijo"

Da je varuh konkurence dejanski končni naslovnik študije, pripravljene v slovenskem jeziku, izhaja tudi iz končnih ugotovitev. Te se ne nanašajo na dobavitelje Perutnine Ptuj, ampak na povečanje tržne moči njenih blagovnih znamk.

Na podlagi simulacij so ocenili, da bo imela Perutnina Ptuj dodatno prednost pred tekmeci in zaradi tega večje tržne deleže v vseh prodajnih segmentih. Pri tem bi jim pomagala ne le cenejša proizvodnja, ampak tudi večji proračun za trženjske dejavnosti.

"V vsakem primeru je takšna povečana tržna moč razlog za zaskrbljenost na strani varuha konkurence, saj lahko takšen dominantni položaj vpliva na zaviranje vstopa novih ponudnikov in izrivanje obstoječih ter potencialno vodi k neugodnim učinkom za potrošnike z vidika možnosti izbire in cen," so opozorili.

Kljub očitkom o škodljivosti ukrajinskega prevzema za slovenski trg in potrošnike so se na AVK odločili, da ga potrdijo. "Agencija je pri presoji vse zbrane dokumentacije in informacij upoštevala vse tiste dejavnike, ki so bistveni v predmetni zadevi. Agencija je v zaključku presoje ugotovila, da je predmetna koncentracija skladna s pravili konkurence," so nam včeraj pojasnili v AVK.

Foto: Ana Kovač

Ukrajinci mirili domače rejce

V MHP so se novembra lani, ko še niso imeli zelene luči varuha konkurence, sestali z rejci ptujskega perutninarskega podjetja in jim zagotovili, da prevzem ne bo vplival nanje.

"Obdržali bomo vzpostavljeni model vertikalne integracije od reje perutnine pri domačih rejcih do proizvodnih obratov in prodajne mreže. Tudi naš poslovni model temelji na popolni vertikalni integraciji korakov na poti od njive do vilice, kjer ni nič prepuščeno naključju."

Poudarili so, da nameravajo krepiti odnose z vsemi deležniki, ki so pripomogli k izgradnji družbe in močnih ter priljubljenih blagovnih znamk Perutnine Ptuj, vključno s sedanjim vodstvom, zaposlenimi, rejci in drugimi poslovnimi partnerji v regiji.

Neizvršni direktor MHP John Rich je tedaj poudaril, da njihovo meso in izdelki "sledijo najvišjim mednarodno priznanim standardom kakovosti in da v Ukrajini proizvedenega mesa nimajo namena uvažati na slovenski in druge trge jugovzhodne Evrope".

Ministrica Pivec: Ukrajinci morajo spoštovati visoke standarde EU

Pomembno vlogo pri nadzoru nad prihodnjim dogajanjem v Perutnini Ptuj bo imelo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga vodi ministrica Aleksandra Pivec. Pivčeva se je udeležila tudi nedavnega zasedanja sveta EU, ki je obravnaval razmere na trgu perutninskega mesa in jajc, predvsem z vidika trgovinskega sporazuma z Ukrajino. Nekaj držav je navedlo problematiko visokega uvoza iz Ukrajine, kjer naj ne bi upoštevali standardov dobrobiti živali.

Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo Foto: STA , "Komisija je sklenila dogovor z Ukrajino, s katerim je določila tarifne kvote za uvoz perutninskega mesa v višini 50 tisoč ton, s čimer je omejila neomejen uvoz mesa v EU. Poleg tega se je Ukrajina zavezala k upoštevanju zahtev za dobrobit živali," so pojasnili na ministrstvu. Dodali so, da bo Slovenija vztrajala pri spoštovanju sporazuma, pri čemer bo morala Ukrajina ohranjati visoke standarde, ki veljajo v EU.

Novice Pivčeva in ukrajinska kolegica tudi o prevzemu Perutnine Ptuj