Nedelja, 31. 7. 2016, 16.36
7 let, 2 meseca
25 najboljših fotografij vesolja v letu 2016 #fotozgodba
Britanski kraljevi observatorij Greenwich (RMG) je objavil končni seznam kandidatov za najboljšo astronomsko fotografijo v letu 2016. Na natečaj, ki letos poteka že osmič, je bilo prijavljenih več kot 4.500 kozmičnih umetnin iz 80 držav. Poglejmo nekaj najbolj osupljivih.
Pogled na antarktično raziskovalno postajo Halley 6, ki jo upravlja Evropska vesoljska agencija (ESA). Antarktika je idealna za simuliranje življenjskih razmer na nekaterih drugih vesoljskih telesih v Osončju, na primer Marsu, saj se temperature tam redno spuščajo pod -50 stopinj Celzija. V ozadju je ob sončnem zahodu viden polarni sij. Foto: Richard Inman.
Naša galaksija Rimska cesta med dvema velikima skalama na eni od plaž v Kaliforniji. Disk galaksije je viden povsod, kjer je svetlobna onesnaženost minimalna. Če jo želite videti, se ponoči podajte iz mesta na podeželje ali v hribe. Foto: Rick Whitacre.
Svetloba Rimske ceste v boju s svetlobno onesnaženostjo bližnjega mesta v Maleziji. Spodaj desno je v morju mogoče videti tudi bioluminiscenco, svetlobo, ki jo oddajajo živa bitja, v tem primeru plankton. Foto: Yuyun Wang
Lunin obroč nekje na severu Norveške. Ta pojav se zgodi pozimi, ko se svetloba Lune lomi v kristalih ledu v zraku. Foto: Tommy Richardsen.
Aurora na Norveškem, ki malce spominja na velikansko ptico. Foto: Jayn R. Olsen.
Zelo redek prizor nad vršaci Alp - na nebu si od leve proti desni sledijo planeti Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn. Čisto na desni je ena najbolj prepoznavnih evropskih gora, sloviti švicarski Matterhorn. Foto: Der Mits.
Ptico žličarko osvetljuje skoraj polna luna v zalivu Hawke na Severnem otoku Nove Zelandije. Foto: Andrew Caldwell.
Dež meteoritov Perzeidov nad Združenimi državami Amerike. Na fotografiji jih je več kot 60. Foto: Brad Goldpaint.
Krivina diska galaksije Rimske ceste (ne pozabite, našo galaksijo bomo vedno videli od strani, saj smo del nje - to pomeni, da je za zdaj ne moremo videti v celoti oziroma od zgoraj kot druge galaksije) se združuje s snopom alpinistove svetilke nekje v italijanskih Dolomitih. Foto: Nicholas Roemmelt.
Fotografija je nastala v bližini najstarejše planinske koče v novozelandskem nacionalnem parku Mount Cook. Fotografu Leeju Cooku je uspelo z dalj časa odprto zaslonko fotoaparata ujeti ples svetlobnih sledi zvezd nad bližnjo vasico. Foto: Lee Cook.
Fotograf Lee Cook se je v ožji izbor za najboljšo astronomsko fotografijo leta 2016 uvrstil tudi s podobo že omenjene planinske koče med gorskimi vrhovi in zvezdami nad njimi. V tem delu Nove Zelandije so med drugim snemali filmski trilogiji Gospodar prstanov in Hobit. Foto: Lee Cook.
Lok svetlobe, ki ga je med potjo okrog Zemlje nad francoskim mestom Annecy za sabo pustila Mednarodna vesoljska postaja (ISS). Visoko na nebu tesno skupaj sijeta Luna in planet Venera. Foto: Scott Carnie Bronca.
Galaksija M82, znana tudi kot galaksija Cigara, je od našega planeta oddaljena 12 milijonov svetlobnih let. Znanstveniki zaradi barvitih plinov, ki uhajajo iz galaksije, verjamejo, da so pogoji v njej danes takšni, kot so bili ob nastanku vesolja pred več kot 13 milijardami let. Foto: Leonardo Orazi.
Gromozanski izbruh na površini Sonca. Foto: Gabriel Octavian Corban.
Zelo svetla Luna nad zalivom Paraty v Braziliji. Foto: Rafael Defavari.
Valentinovo, 14. februar 2016. Takšen romantični prizor je nad gladino jezera Jökulsarlon na Islandiji pričaral severni sij oziroma aurora borealis. Foto: Giles Rocholl.
Milijoni zvezd galaksije Rimske ceste osvetljujejo Obarvano hribovje v ameriški zvezni državi Oregon. Foto: Nicholas Roemmelt.
Orjaški vesoljski oblak plina, ki mu pravimo tudi meglica (ali nebula) Laguna, v katerem se rojevajo nove zvezde. Od Zemlje je oddaljen približno 5.000 svetlobnih let. Foto: Ivan Eder.
Senca havajskega ognjenika Mauna Kea, ki jo vzhajajoče sonce meče na vulkan Hualalai. Od dneva se zgoraj poslavlja polna luna. Foto: Sean Goebel.
Prizor na avstralski plaži Turimeta, februar 2016. Eno uro pred sončnim vzhodom je mogoče opazovati pet planetov (Merkur, Venero, Mars, Jupiter, Saturn), ki se sončijo v svetlobi Rimske ceste.
Še en izbruh na površini Sonca, ki sega več kot 35 tisoč kilometrov visoko oziroma približno toliko, kot znašajo trije premeri Zemlje.
Zgodnje jutro na nebu avstralske zvezne države Victoria. Cesto osvetljuje južni del naše galaksije Rimske ceste. Foto: Phil Hart.
Pickeringov trikotnik v meglici Tančica. Gre za ostanek supernove, silovite eksplozije zvezde, ki se je zgodila pred približno 8.000 leti. Foto: Bob Franke.
9. marec 2016, popoln sončni mrk nad Indonezijo. Foto: Melanie Thorne.
Komet Lovejoy med potjo po Osončju izgublja maso in pri tem ustvarja gromozanski rep. Foto: Michael Jaeger.
Vas zanima znanost? Preberite tudi:
Deset dejstev o vesolju, ki jim je težko verjeti #fotozgodba
Zakaj bi morali vsi lulati pod prho
Sedem matematičnih zanimivosti, ki vas jih v šoli niso naučili
Če nafto skurimo do zadnje kaplje, bo Zemlja postala pekel
Razčistimo za vedno: Je Coca-Cola brez sladkorja res slabša od navadne?
Mož, ki je svet rešil pred tretjo svetovno vojno
Fizikalni pojav, ki ste ga zagotovo že opazili
Kako v jedrski elektrarni nastaja elektrika?
Zanimivosti o Zemlji, ki jih morda niste vedeli #fotozgodba
Vsi ga poznajo, koliko pa jih ve, kako in zakaj nastane?