Jelinčič: Srečanje slovensko-hrvaške komisije "fiasko"

Slovenska delegacija je, kot je dejal Jelinčič, predstavila osnutek sporazuma o predaji spora tretjemu, ki ga je pripravila za zaprto sejo odbora za zunanjo politiko državnega zbora. "Medtem ko slovenska javnost ne sme izvedeti, kaj je v tem dokumentu, sme to izvedeti hrvaška ekspertna skupina, kar je še huje," je bil prepričan Jelinčič. Ob tem je dodal, da je Hrvaška osnutek sporazuma pozdravila kot velik napredek v dogovarjanju obeh strani, kar je po njegovem mnenju zelo slabo.

Jelinčič: V osnutku je 22 spornih področil, ki za Slovenijo ne bi smela biti sporna Kot je poudaril Jelinčič, gre v osnutku sporazuma za 22 spornih področij, "ki za Slovenijo ne bi smela biti sporna". Ta območja so po njegovem mnenju znotraj Slovenije, v kolikor drži brionski dogovor med hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo.

Jelinčič: Portorož bo verjetno kar hrvaški

"Tukaj nas bodo Hrvati peljali žejne čez vodo, čeprav jim je slovenska stran ponudila v odločanje pravni status voda Piranskega zaliva," je dejal Jelinčič in pojasnil, da to pomeni, da bo predmet odločanja celoten Piranski zaliv. "To pomeni, da glede na strokovnjake, pogajalce in vladavino Slovenije, ki jih imamo, lahko izgubimo celoten Piranski zaliv do Pirana, Portorož pa bo verjetno kar hrvaški," je še dodal. Jelinčič je ob tem znova izjavil, da Hrvaška nikoli v zgodovini ni imela Istre, ampak jo je le okupirala in dobila za nagrado.

Jelinčič: Slovenija naj se o stanju 25. junija 1991 ne pogaja Po njegovih besedah bi moralo biti osnovno izhodišče sporazuma s Hrvaško in arbitraže, da se o stanju 25. junija 1991 Slovenija ne pogaja, temveč zgolj o ostalih delih, ki "jih je Hrvaška okupirala in na njih izvajala zločine tudi po drugi svetovni vojni".

Načelo pravičnosti pri razsojanju

Jelinčič se je dotaknil tudi načela pravičnosti pri razsojanju. Kot je pojasnil, se slovenska stran v sporazumu sklicuje na 38. člen statuta meddržavnega sodišča v Haagu, ki pojasnjuje, da ta določba ne omejuje pravice sodišča, da odloča o zadevi po načelu pravičnosti, če se stranke v sporu o tem sporazumejo. Hrvaška pa se s tem po besedah Jelinčiča ne strinja.

Jelinčič: Slovenska stran ima slabe pogajalce Jelinčič meni, da ima slovenska stran "slabe pogajalce, ki jih ne zanima slovenska država, slovenski narod in slovenski državljani, ampak zgolj zaslužek, poleg tega pa ne poznajo niti zgodovine niti zgodovinskih dejstev oziroma jih ta ne zanimajo".

Mesić optimist glede hrvaško-slovenskih pogajanj o meji

Hrvaški predsednik Stipe Mesić pa je izjavil, da je to že dober korak h končni rešitvi. "Optimist sem, potem ko smo odprli razpravo," je izjavil Mesić. Kot je hrvaški predsednik dodal ob sprejemu delegacije Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva v svojem uradu ob praznovanju Zelenega Jurija, raje izhaja iz pozitivnih primerov, kot je npr. omenjena komisija, ki je "zadeve postavila na mizo, z veliko verjetnostjo, da bo prišla do rešitve ali vsaj do poti za dokončno ureditev spora".

Mesić: Vsaka pogajanja se začnejo z maksimalističnimi zahtevami "Pri vsakih pogajanjih, ne glede na to, ali gre za pogajanja med državama, med podjetniki ali posamezniki, vedno obe strani na začetku postavita maksimalistične zahteve. Potem se gre z argumenti o tem, kaj bi bilo bolje za obe strani in maksimalistične zahteve se zmanjšujejo, da bi prišli do tistih zahtev, ki so izvedljive," je dejal Mesić.

Ne želim se obremenjevati z gospodom Joškom Jorasom "Ne želim se obremenjevati z gospodom Joškom Jorasom niti z nekaterimi marginalnimi nacionalističnimi skupinami v Sloveniji, ker imamo tudi mi ljudi, ki ne razumejo splošnega problema niti splošne koristi. Takšni so v vsakem narodu in vsaki državi," je Mesić odgovoril na novinarsko vprašanje o morebitnem negativnem vplivu napovedanega sobotnega odstranjevanja cvetličnih korit na mejnem prehodu pri Sečovljah na dvostranske odnose.

Mesić: Mislim, da Joško Joras ni čudak

"Če tistega človeka moti, da sem ga imenoval čudak, bom povedal, da mislim, da ni čudak," je Mesić še dejal v zvezi s svojim govorom v Slovenskem domu v Zagrebu v začetku aprila. Kot je dodal, razume odziv slovenskega predsednika Danila Türka na izjave iz Slovenskega doma.

V začetku maja se bo Mesić srečal s Türkom "Namenoma sem malce potenciral zadeve, da bi jih premaknili. Takrat še nismo imeli komisije. Ne moremo biti zadovoljni, če imamo odprta vprašanja," je dejal Mesić in napovedal srečanje s Türkom "čez nekaj dni na Ohridu". Tam bo v začetku maja tradicionalno srečanje srednjeevropskih predsednikov.

Mesić: Mejnega problema ne bomo rešili pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami

"Zame je komisija velika spodbuda za iskanje rešitev za vsa odprta vprašanja, ne le za mejo. Začeli smo dobro in zato je moj današnji nagovor povsem drugačen," je sklenil Mesić. Ocenil je sicer, da rešitve ne bo pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami, ki pa naj ne bi bile ovira za nadaljevanje pogovorov.

Mesić: Vsa vprašanja so rešljiva Mesić je še dodal, da so vsa vprašanja, ki bremenijo odnose med državama, rešljiva. "Potrebno je le nekaj dobre volje, da bi zadeve vrnili na tiste začetke, ko smo bili soglasni po vseh vprašanjih," je poudaril.

Sanader: Srečanje meddržavne komisije za mejo "obetavno"

Hrvaški premier Ivo Sanader je prvo srečanje hrvaško-slovenske komisije za mejo ocenil kot "obetavno". Kot je poudaril, upa, da bo ta komisija mednarodnopravnih strokovnjakov pripravila pravni okvir za predložitev vprašanja meje mednarodni pravosodni instituciji. "Želim verjeti, da bo komisija pripravila pravni okvir in da bomo potem končno uredili to vprašanje, po 18 letih," je izjavil Sanader.

Sanader: Ne želim reči ničesar, kar bi oviralo delo komisije Spomnil je, da slovenska stran poudarja načelo pravičnosti, ki mu Hrvaška nasprotuje na podlagi dosedanje prakse Meddržavnega sodišča v Haagu. Dodal pa je, da v tem trenutku ne želi reči ničesar, kar bi oviralo delo komisije.

Zavod 25. junij za vnovično pretehtanje stališč do Hrvaške

Zavod 25. junij je vnovič pozval slovensko vlado in parlamentarne stranke, naj ponovno pretehtajo svoja stališča glede reševanja vprašanja meje s Hrvaško. Po mnenju zavoda namreč tudi "skope informacije s torkove prve seje mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov potrjujejo nekaj zaskrbljujočih dejstev", na katera je že opozoril.

"Razsojalo se bo samo o ozemlju in morju, ki je bilo na dan osamosvojitve slovensko" Kot so zapisali v Zavodu 25. junij, je očitno, da bi Meddržavno sodišče v Haagu ali neko drugo sodišče ali forum razsojali izključno o ozemlju in morju, ki je bilo na dan osamosvojitve 25. junija 1991 slovensko. "V konkretnem primeru določanja morske meje bi odločalo o tem, ali bi meja tekla po sredini Piranskega zaliva, kar je predlog Hrvaške, ali pa bi bil celoten Piranski zaliv slovenski, ki ga je kot stanje na dan 25. junija 1991 postavila kot izhodišče Slovenija."

"Očitno bo vprašanje samo, koliko svojega ozemlja bo Slovenija morala prepustiti Hrvaški" "Zaradi vsebine slovenskih izhodišč ni vprašanje, ali bi Slovenija preko sodnega odločanja lahko obdržala svoje ozemlje in morje, pač pa je samo še vprašanje, kako velik del svojega ozemlja in morja bi morala prepustiti Hrvaški," še menijo v zavodu. Po mnenju zavoda tudi "morebitno upoštevanje načela pravičnosti ob tako nesprejemljivih izhodiščih Sloveniji ne daje niti najmanjšega zagotovila, da bo ohranila neomejen dostop na odprto morje. "S svojimi izhodišči je Slovenija sama naredila neomejen dostop na odprto morje kot sporno vprašanje," opozarjajo.