Četrtek, 8. 6. 2023, 15.36
10 mesecev, 3 tedne
Dimitris Tripospitis, direktor Lexusa v Evropi
Klasični "nemci", Tesla in Kitajci, kaj sledi? Strokovnjak odgovarja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,06
Dimitris Tripospitis ob novem lexusu LBX.
Dimitris Tripospitis je v Atenah rojeni Grk, ki pa danes živi v Bruslju in od tam skrbi za evropski del poslovanja Lexusove znamke. Razkril je, zakaj je novi model LBX tako pomemben za občutnejši evropski preboj Toyotine premijske znamke, kako se premijski trg v Evropi razvija in ali med tekmece poleg tradicionalnih nemških znamk zdaj uvršča tudi že električno Teslo.
LBX naj bi prihodnje leto poskrbel za dodatnih 25 tisoč prodanih vozil znamke Lexus.
"To je zelo pomemben model in za to obstaja več razlogov. Najprej so to prodajne številke. Letos želimo v Evropi prodati 70 tisoč avtomobilov, LBX pa jih bo prihodnje leto dodal še 25 tisoč. Naše številke bodo s tem povsem drugačne. Drugi razlog pa je, da bomo nagovarjali drugačen krog kupcev. Do zdaj z večjimi avtomobili tega ni bilo mogoče. Precej si bomo povečali krog potencialnih kupcev," je ob razkritju novega modela v Milanu povedal Dimitris Tripospitis, vodja Lexusove znamke v Evropi.
56-letni Tripospitis pri Toyoti dela že vse od leta 1997. Štiri leta je znamko vodil tudi na Norveškem, ki je znana po hitrem preboju električnih avtomobilov. V smer teh gre tudi Lexus, ki želi do leta 2030 v Evropi ponujati le še električne avtomobile. S hibridnim pogonom je LBX izdelan z mislijo na današnji čas in ne na leto 2030, saj je predvsem dvig prodajnih številk glavna skrb Tripospitisove ekipe.
LBX je prvi Lexusov model, ki je bil pri razvoju prilagojen Evropi, ta je njegov prednostni trg. Kakšne prednosti to prinaša?
Pri razvoju avtomobila so upoštevali veliko naših prošenj. Razvoj avtomobila je sicer potekal na Japonskem, a Lexus v Evropi je zagotovil mnoge podatke, analize, študije in tudi moji kolegi iz Japonske so prišli v Evropo. Zaradi vsega tega smo optimistični, da ta avtomobil dobro odraža evropski avtomobilski stil.
V čem pa se želje voznikov v Evropi sploh razlikujejo od tistih z drugih koncev sveta?
Povezano je z uporabo vozila, velikostjo cest, pa tudi parkirišč. Na primer, koliko vozite, kakšne so razdalje, za kaj vse še avtomobil potrebujemo. Avtomobil je resda v svoji osnovni funkciji enak drugemu, precej pa se razlikuje po tem, kako ljudje "živimo z njim" in kaj od njega pričakujemo.
LBX bo vaš vstopni model v premijski segment, toda ali bo za vas tudi dovolj dobičkonosen?
Mi ga ne imenujemo vstopni model, saj ima veliko tistega premijskega iz naših obstoječih, večjih modelov. Tako funkcije kot materiale. To je pravi premijski avtomobil. Da bi bil tak avtomobil dobičkonosen, potrebujemo pravo kombinacijo med stroškom proizvodnje in končno ceno na trgu. Cena danes še ni znana, saj jo šele določamo. Upam pa, da bomo imeli pravo ravnovesje. Cena bo prav gotovo pomembna, predvsem pa bi rad izpostavil vrednost avtomobila, ki jo nekdo za neko ceno dobi. Pri tem potem ni ključno le to, ali je nekaj drago ali poceni, temveč, kaj dobiš za svoj denar.
Do leta 2030 verjamemo, da lahko v Evropi postanemo povsem električna znamka avtomobilov.
LBX je nastal na osnovi toyote yaris cross, a so prilagodili mehansko zasnovo. Avtomobil je nekoliko daljši in ima širša koloteka.
Grk je vodenje Lexusa v Evropi prevzel letos januarja.
Lexus je še vedno precej spregledana avtomobilska znamka. Kako nameravate to spremeniti ob prihodu novega avtomobila?
To je seveda zelo dobro vprašanje. Najlažje bo to doseči takrat, ko se bo po cestah vozilo veliko naših avtomobilov. Vsekakor načrtujemo različne kampanje, lokalizirane dogodke in uporabo družbenih kanalov. Potencialnim strankam bi radi kar največkrat pokazali ta novi avtomobil. Proizvodnja se bo sicer začela letos jeseni, prihodnje leto februarja ali marca pa pričakujemo prve dobave avtomobila.
Kako se spreminjajo razmere na premijskem trgu? Prevladujejo seveda nemške znamke, toda prihajajo tudi drugi, na primer Tesla, pa tudi kitajske znamke.
Premijski trg se v Evropi drži nekoliko bolje kot velikoserijski trg. Očitno je bolje odporen proti vsem različnim motnjam avtomobilskega trga, ki smo jih občutili v zadnjih letih. Vseeno pa se razmere zaostrujejo. Povečuje se inflacija, prav tako obrestne mere. Nakup novega avtomobila torej postaja težje dostopen. Vseeno pa bi trenutno še težko ocenil, kakšno bo stanje premijskega trga na celoletni ravni. Vsekakor si želim, da bi premijski trg ostal trden, saj bo v tem primeru tudi za nas lansiranje novega avtomobila precej lažje.
Ali med svoje tekmece kot znamko uvrščate tudi Teslo?
Da, Lexus znamko Tesla ocenjuje kot premijsko. Štejemo jo za svojega tekmeca.
Je lahko napovedana polna elektrifikacija vaših evropskih modelov tudi priložnost za večji preskok na trgu?
Do leta 2030 verjamemo, da lahko v Evropi postanemo povsem električna znamka avtomobilov. Trenutno na Japonskem poteka veliko strateških pogovorov o tem, kakšni bodo naši prihodnji modeli. O njih trenutno seveda še ne morem govoriti. Vsekakor pa v to prihodnost vlagamo veliko razmišljanj in sredstev.
V preteklosti ste delali tudi na Norveškem, ki je že danes unikum z vidika izjemno visokega deleža električnih vozil. Kakšne izkušnje ste si pridobili tam?
Delo na Norveškem je bilo zame zelo zanimivo tako s poslovnega kot tudi z zasebnega vidika. Za njihov izjemno visok delež električnih vozil je več razlogov. Najprej so Norvežani okoljsko zelo ozaveščeni in podpirajo nove tehnologije. Obenem pa imajo tudi vladne ukrepe, ki z davčnimi ukrepi poskrbijo za cenovno zelo ugoden položaj električnih avtomobilov. Veliko so vlagali v polnilno infrastrukturo. V Oslu že lahko vidimo nekdanje bencinske črpalke, kjer imamo danes namesto ročic za gorivo električne polnilnice. Rezultat vsega tega je tržni delež novih električnih avtomobilov, ki se giblje od 80 do 90 odstotkov. Osebno pa sem kot Grk, ki je živel v Belgiji in nato za štiri leta odšel na Norveško. To je bila izjemna izkušnja. Dobesedno sem tam videl prihodnost.
Kratkoročne cilje z novim modelom LBX ste povedali, kaj pa srednjeročni cilji za Lexus v Evropi? Kam ciljate?
Težko si zamislite, kako veliko ciljev imamo interno. Vsekakor je ciljev in želja veliko, prodajne številke so neizprosne in tu smo določene kratkoročne cilje že postavili. Če pa razmišljam, kjer želim videti znamko Lexus čez pet ali deset let, se najbolj osredotočam na interakcijo z lastniki vozil. Kako zadovoljni bodo, ali nam bo uspelo še nadgraditi moč svoje znamke oziroma tiste prednosti, ki jih znamka ima danes. Ta trdnost je zame ključno strateško vprašanje za naslednje desetletje. Zadovoljne stranke so ključne za dolgoročni posel. Če nam to uspe, potem se bodo izpolnili tudi vsi trenutni interni poslovni cilji.
