Ženeva 2014: Avtomobilska pamet v vzponu, elektrika postaja dejstvo

Drama na evropskem avtomobilskem trgu še ni končana

Na razstavišču Palexpo, ki se praktično drži ženevskega letališča, je letos na ogled postavljenih 900 avtomobilov. Zanimanje za ta najpomembnejši evropski salon je že tradicionalno izjemno veliko, dogodek je spremljalo več kot deset tisoč novinarjev z vsega sveta, tudi mi smo bili tam. Okoli 65 tiskovnih konferenc je na salonu potekalo v uvodnih dveh dneh, ki sta namenjena predvsem sedmi sili, poslovnim partnerjem in najbolj butičnim kupcem. Organizatorji pričakujejo, da si bo letošnjo 84. izdajo ženevskega salona do 16. marca ogledalo slab milijon obiskovalcev.

Letos je bilo v Ženevi sicer mogoče čutiti nekoliko več optimizma kot lani jeseni v Frankfurtu, a zaskrbljeni in resni obrazi v zakulisju bolj ali manj glamuroznih prizorov razstavnih površin razkrivajo, da kriza avtomobilske industrije v Evropi še zdaleč ni končana.

Res je sicer, da je evropski avtomobilski trg leto 2014 začel z rastjo, saj je bilo po podatkih Združenja evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) januarja v Evropi prvič registriranih 935.640 avtomobilov, kar je 5,5 odstotka več kot v enakem mesecu leto prej. Res je tudi, da prodaja avtomobilov na trgu stare celine počasi raste že skoraj pol leta, a ne pozabimo, da je prej omenjeni januarski rezultat v absolutnih številkah drugi najslabši rezultat za januar od leta 2003, se pravi v zadnjem desetletju.

Je električno sporočilo izbora Car of the Year 2014 podčrtalo nove začetke elektrifikacije cest?

Močno sporočilo z resnimi temelji trajnostne mobilnosti je iz Ženeve v svet romalo že na predvečer uradnega odprtja salona, ko je z razglasitvijo rezultatov izbora Evropski avto leta 2014 (Car of the Year 2014) padel prvi zastor letošnjega spektakla. Laskavo lovoriko je sicer osvojil peugeot 308, a drugo in tretje mesto sta zasedla električna predstavnika BMW i3 in tesla S. Elektrika je prvič v zgodovini segla po samem vrhu.

Da se električni avtomobili resno pripravljajo na začetek druge ofenzive, pa je bilo mogoče videti tudi na samem razstavišču. Električna polnilnica je že postala stalnica večine razstavnih prostorov, če kje še ni bilo bakrene popkovine, pa je ob preostalih modelih zloščen stal vsaj hibrid. Tudi kombilimuzinski prvak najbolj prodajnega evropskega avtomobilskega segmenta golf se je prvič predstavil kot hibrid.

Tesla in Panasonic združujeta moči za cenejše in učinkovitejše baterije

Električni preboj pa napoveduje Tesla, ki namerava radikalno poseči v energijsko gostoto baterij, povečati doseg in obenem znižati ceno kilograma te energijske shrambe.

V ta namen je avtomobilski vizionar Elon Musk sklenil zavezništvo z japonskim gigantom Panasonicom, končni rezultat partnerstva pa naj bi bila milijardo dolarjev vredna tovarna baterij v ZDA z močnim razvojnim središčem.

Nazaj h koreninam …

Letošnja Ženeva je jasno pokazala še nekaj – kupci avtomobil dojemajo drugače kot pred krizo. Znova so v ospredje odločneje stopili stroški lastništva na čelu z vzdrževanjem in gorivom. Ljudje si želijo preprostih, varčnih, udobnih in dostopnih avtomobilov.

Eden takih, ki avtomobilsko filozofijo vrača h koreninam znamke in avtomobilskega sveta, je denimo Citroënov posebnež cactus. V PSA se še kako dobro zavedajo realnosti časa, v katerem živimo. Pravijo, da so s cactusom naredili avtomobil po meri evropskega kupca, in obljubljajo stroškovno prijaznejše avtomobile. Ženeva je pokazala, da nove filozofije znamk tokrat niso le plod spretnih marketinških manevrov. Trg je neusmiljen in kupci so jasno pokazali, česa si želijo. Rezultat tega so povezovanja, ki pocenijo razvoj. Rezultat tega pa so tudi medcelinski križanci z željo po svetovnem uspehu. Zakonca Fiata-Chrysler sta prav v Ženevi povila svojega prvega pravega novorojenca jeepa renegada, ta pa bo kmalu dobil še brata s Fiatovo značko na nosu, ki bo okrepil tržni rodovnik družine 500.

Bo renault twingo vodil tržno vstajo mestnih malčkov?

Racionalnost osebne mobilnosti se je v Ženevi pokazala tudi s pravo ofenzivo mestnih malčkov. Slovenci v mestu ob jezeru še nikoli nismo imeli tako pomembne vloge kot letos, ko je v soj žarometov zapeljal tako rekoč naš avtomobil renault twingo.

Prvi vtis je zelo pozitiven in francoski dolenjec je dvignil veliko prahu. Izstopa tako z zasnovo kot tudi s prostorom in agilnostjo. Verjamemo, da bo v Novo mesto prinesel nova delovna mesta in debelejše rezine kruha.

Ena od glavnih rdečih niti avtomobilskega salona v Ženevi pa so bili prav mestni malčki. Povsem nove modele so polega Renaulta predstavili še pri Citroënu, Peugeotu, Toyoti in Suzukiju. Ti kralji mestnih ulic pa so jasno pokazali tudi svoje nove namene. Ne zanima jih zgolj status parkirnega čarovnika, ki se stlači v vsako luknjo, hočejo biti pač kul avtomobili, trendseterji z veliko unikatnimi dodatki in prepričljivimi elektronskimi možgani. Kljub karoserijski majhnosti karakterno ti avtomobili postajajo veliki. Izžarevajo voznikov osebnostni slog in mu vzbujajo občutek segmenta premium veljakov.

Umetna inteligenca zori, pred vrati so avtomobili, ki bodo znali voziti sami

Ženevski salon je letos prav gotovo napovedal začetke nove dobe, ko bo voznik, če bo to želel, lahko postal potnik, krmilo pa v celoti prepustil avtopilotu. Volvo, Mercedes-Benz, Renault, celo butični Rinspeed in drugi so pokazali, da vprašanje ni več, ali, temveč le, kdaj se bo na tak salon sam pripeljal serijski avtomobil, ki ga bodo vodili senzorji, čipi in kamere.

Avtomobilska pamet je v vzponu, vozni sistemi pa še nikoli do zdaj niso bili tako prepričljivi in natančni. Tudi ljudje vse bolj razmišljamo o dodatnih možnostih porabe časa, ki ga preživimo v avtomobilu, gneči, zastojih, zato je jasno, da je avtonomna vožnja pred vrati. Obstoječa tehnologija je sposobna prevzeti krmilo, zdaj so torej na potezi še birokrati s svojo "papirologijo" in zakoni, ki bodo določali, kaj lahko zaupamo avtomobilskim možganom.

Na Palexpu smo videli, da sodobni avtomobil postaja elektronski "gadget", pred voznikom in sopotniki se odpirajo tako imenovani podatkovni oblaki, ki odpirajo virtualni svet širokih podatkovnih avtocest. Ti oblaki so začeli avtomobile povezovati in odpirajo se možnosti novih storitev, polega tega pa ti komunikacijski kanali med vozili in okolico postavljajo temelj digitalnega jezika, ki bo omogočil samodejno vožnjo. Evropa je že postavila enotno, standardno slovnico te komunikacije.

Da smo vstopili v novo dobo pametnih avtomobilov, sta v Ženevi potrdila tudi Apple in Google s svojima mobilnima operacijskima sistemoma, s katerima sta vstopila v voznikovo delovno okolje. Avtomobil ni več le prevozno sredstvo, temveč nov medij, ki razume, predvaja in celo ustvarja vsebino pametnih telefonov, tablic, računalnikov … Avtomobili so dokončno zapeljali na internet tudi kot prenašalci vsebine.