Gasilci so pravi komandosi zahtevnega tehničnega reševanja

Hude prometne nesreče verjetno najbolj nazorno pokažejo njihovo vsestranskost

Da so gasilci resnično skoraj zagotovo najbolj univerzalna ter tehnično najbolj podkovana in opremljena reševalna enota, verjetno najbolj nazorno pokaže njihova prisotnost pri hudih prometnih nesrečah – na cesti, železnici ali pa v zračnem prometu. Vsak član ekipe orodnega vozila za tehnično reševanje mora biti poleg poznavanja pravilne uporabe velike količine opreme oborožen še z obilico teoretičnega in praktičnega znanja, ki pokriva širok nabor poklicev in ved: medicino, fiziko, strojništvo, kemijo, psihologijo ...

Dober strojnik, analitik, organizator, logik in iznajdljiv ter izkušen reševalec ‒ to je gasilec v prometni nesreči

Pri hudih prometnih nesrečah so prav oni velikokrat prvi in morajo tako nemudoma začeti prvo pomoč, zaustavljati krvavite, oživljati, imobilizirati, pomirjati ...

Skoraj vsi so tako praktično polprofesionalci, če jih po znanju in usposobljenosti iz prve pomoči primerjamo z zdravstvenim tehnikom iz reševalnega vozila.

So pa pravi specialisti kompleksnega tehničnega reševanja, ki zahteva kar največ znanja. Pri stabilizaciji poškodovanega vozila je na primer zlasti na kočljivih terenih – pobočjih, mostovih, usekih ... ‒ nadvse pomembno njihovo poznavanje fizikalnih zakonitosti teles velike mase.

Pri razpiranju in trganju zverižene pločevine potrebujejo precej strojnega znanja poznavanja materialov in orodja ter celo varilskih osnov zaradi dela s plamenskim rezalnikom. Ob tem pa morajo vseskozi skrbeti tudi za poškodovanca in paziti, da proces reševanja nikakor ne povzroči dodatnih nevarnosti za nastanek novih poškodb. Seveda morajo poskrbeti tudi za lastno varnost.

Kirurška natančnost z orodjem, ki pod tlakom 700 barov in 110 tonami pritiska reže in trga res trde zverižene strukture

Samo zamislite si, kako je delati z velikimi in nerodnimi, več kot 20 kilogramskimi škarjami, ki zmorejo razbitino obdelovati s kar 110 tonami pritiska, nekaj centimetrov stran od ponesrečenca s poškodovano hrbtenico in notranjimi krvavitvami. Ali pa, kakšen občutek moraš imeti, ko z razpiralom, katerega delovni tlak presega 700 barov, z verigami odmikaš volanski obroč od prsnega koša ukleščenega voznika. Kirurška natančnost torej z orodjem, ki je prvenstveno namenjeno reciklaži avtomobilov. Vse to znanje pa je resnično treba tudi hladnokrvno in predvsem hitro uporabiti ob sočasnem ječanju in vpitju ponesrečencev ter pri tem dosledno upoštevati še triažna navodila zdravnika v ekipi reševalcev, kadar je v vozilu več poškodovanih oseb.

Ob vseh naštetih dejstvih pa je v novejših vozilih še kopica nevarnih elementov, ki gasilcem lahko precej začinijo tehnično reševanje. Seveda, stebriček je treba prerezati tam, kjer ni pirotehničnega naboja za proženje neaktivirane zračne blazine.

V prometu pa so tudi že kar nekaj časa prisotna hibridna in povsem električna vozila z visokonapetostnimi baterijami in vodniki. Potem pa so tam zunaj še predstavniki "bifuel" s plinskimi napeljavami LPG in CNG, pa tudi sama struktura in arhitektura "običajnih" vozil sta tako napredovali, da je kakšen jekleni karoserijski profil pretrd celo za trenutno najboljše škarje na trgu.

Tehnično reševanje v hudi prometni nesreči je nedvomno resen osebnostni test vsakega gasilca

Vodja skupine mora seveda tehnično reševanje, delo svoje ekipe, ki obsega tudi požarno varovanje in skrb za razlite ogljikovodike, sproti usklajevati z ekipo medicinske reševalne službe, ki ob razbitini in vsej reševalni tehniki potrebuje še prostor za infuzije, intubacijo, oživljanje, nosila …

Si predstavljate, kako zbran mora biti človek, da v vsem kaosu, poplavi adrenalina, zavedanju usodnosti sprejetih odločitev in smrtni grozi ter nečloveških bolečinah, udeleženih v nesreči, ne naredi usodne napake?

To je osebnostni preizkus brez primere, sploh če pogled odrešitve zamenjajo razširjene zenice, ki se več ne odzivajo na svetlobo. Da, pri vsaki težki prometni nesreči, v kateri morajo posredovati gasilci, je usoda ukleščenih ponesrečencev najprej v njihovih rokah, brez njih ni poti v rešilec in naprej v travmatološki blok najbližje bolnišnice.

Ti fantje so iz kletke smrti s svojimi rokami dobesedno potegnili že nešteto težko poškodovanih in številnim tudi zagotovili nov rojstni dan. Žal pa tudi oni niso vsemogočni in veliko gasilcev je že na lastni koži občutilo vso tragičnost tistega trenutka, ko ni več pomoči, ko je namesto nosil treba pripraviti temno odejo smrti, s katero prekrijejo truplo.

So prava specialna enota sodobne civilne družbe, pripravljeni na vse nevarnosti vsakdanjega življenja!

Da, morda bo kdo pomislil, da pretiravamo, da jih preveč kujemo v zvezde, ko jih postavljamo na čelo reševalnih služb, in da imamo pred očmi še vedno posnetke izmučenih in prašnih obrazov gasilcev, ki so v ruševinah dvojčkov svetovnega trgovinskega centra, tistega črnega 11. septembra po službeni dolžnosti doživljali morda najbolj usodno epopejo 21. stoletja.

Ta še danes dobesedno spreminja svet. Vendar samo pomislite! Tudi takrat so bili prav gasilci na prvi bojni črti prej kot ves FBI in ameriški vojaški stroj na čelu z eskadriljo lovcev F-18, ki je v zraku spremljala Airforce one in v njem prestrašenega predsednika Busha, ta je takrat verjetno v rokah že živčno stiskal rdeče kode za jedrski kovček.

Zakaj torej le gasilci tečejo v gorečo stavbo, če vsi drugi tečejo ven!?

Pogum in odločnost pomagati človeku sta odgovora! Gasilci so resnično eni zmed zadnjih pravih junakov, ki morajo tako v povsem vsakdanjem življenju kot tudi ob naravnih nesrečah in celo v vojni biti vseskozi pripravljeni na skoraj vsa, celo tista najbolj nevarna, bizarna, umazana in težka posredovanja. Evolucija spremljajočih nevarnosti in neumnosti civilizirane družbe jih je iz primarnih vojščakov za spopad z ognjem prelevila v prave univerzalne borce, ki se na pomoč ne odpravijo samo takrat, ko se kadi, temveč tudi, ko se utrga nebo, podivjajo reke, se tresejo tla …

Ali pa, ko na cesti grozljivo poči, ko nekdo na zmrznjenem ribniku izgine z ledene površine, ko v bloku nekdo zavoha plin ali pa oster vonj po … Verjemite, fantje vidijo in počistijo marsikaj neokusnega, kar bi številnim med nami celo v opisni različici pospešilo peristaltiko, in to v obeh smereh. Da, in mimogrede, so verjetno tudi pri nas že rešili kakšno dragoceno sosedovo perzijko ali siamko, ki je precenila ostrino svojih krempljev v visoki krošnji platane.

Verjemite, ne pretiravamo, o gasilcih res le najboljše.

Na terenu uspehe gradijo na medsebojnem zaupanju, če je potrebno, delajo do zadnjega atoma moči in ob tem še tvegajo lastna življenja za pomoč sočloveku. Razumete? To zlasti v današnjem času res pomeni, da gasilec preprosto ne more in ne zmore biti vsakdo. To pač moraš imeti v krvi in srcu.

Reševanje iz sodobnih avtomobilov je zahtevno in nevarno opravilo!

Očitno je, da je v Sloveniji tako za javnost kot tudi za stroko dovolj, da se zastopnik določene avtomobilske znamke pohvali z rezultati, doseženimi na NCAP-testih. Imamo varne avtomobile in to je to.

Kakšno pa je reševanje iz takih avtomobilov, kje bodo gasilci morali prerezati ultratrda jekla, razpreti zmečkljivo cono, da bodo našega, vašega otroka, ženo, brata, očeta, mamo ... ob nesreči čim prej predali v zdravniško oskrbo, pa očitno ostaja zavito v tančici skrivnosti.

Samo zamislite si, koliko novih modelov vozil pride tudi na naš trg vsako leto. Gasilci pa direktno v roke očitno ne dobijo ničesar.

Kje naj gasilec prereže?

Za kupčeve evre se tiskajo obsežna navodila za uporabo navigacije, aktivnega tempomata, prižiganja luči, ne manjkajo tudi namigi za varčno vožnjo in rubrika pomagaj si sam, da o ceni oglasnih kampanj niti ne izgubljamo besed, gasilci pa v roke pri nas očitno ne dobijo tovarniške dokumentacije za reševanje, ki je tako kot obsežna servisna biblija za pooblaščene servise menda na voljo ob vsakem novem modelu.

Zakaj torej morajo gasilci sami iskati podatke, kje prerezati in kje izklopiti baterijo, če pa tovarniško pripravljeni podatki obstajajo v nekem predalu?

Ob vseh milijardah evrov, vloženih v razvoj aktivne in pasivne varnosti vozil, in ob vsej dragi prodajno-trženjski podpori je preprosto nedoumljivo, kako hitro uvozniki pozabijo na nekaj sto evrov dodatnih stroškov za prevod specialne tehnične dokumentacije, ki bo morda nekomu nekje rešila življenje.

Družbena odgovornost znamke se torej ne konča pri petih osvojenih zvezdicah. Slovenski avtomobilski zastopniki, pred vami je nova naloga! Morda enotna "online baza" proizvajalcev prisotnih na domačem trgu? Mobilna reševalna aplikacija dostopna kjerkoli in kadarkoli?

Gasilcem lajšata reševanje le Opel in Mercedes-Benz?

Dobro, da gasilci ne vodijo statistike, kje jim je uspelo zares uspešno posredovati, ker so imeli na voljo vse podatke o vozilu.

Verjemite, vsaka še tako dovršena prodajna kampanja bi padla, če bi se izkazalo, dokazalo, da je eno samo življenje ugasnilo, ker reševalci od proizvajalca niso dobili dovolj podatkov za hitrejše in bolj učinkovito posredovanje.

Opel je na primer tudi v Sloveniji javno razgrnil "zasilne izhode" iz svojih vozil, in to celo v slovenski različici spletnega in mobilnega portala za reševalce, tovrstne podatke na spletu ta hip ponuja samo še uvoznik Mercedes-Benza.

Zakaj smo na spletu našli le dve tovrstni dokumentaciji, pa je najbrž bolj vprašanje za pristojne inšpekcijske službe in morda tudi za krovno slovensko avtomobilistično zvezo.