Torek, 8. 8. 2017, 8.37
6 let, 6 mesecev
Formula 1 osebno: Na Hungaroring po dirki prižgat ogenj nekdanje strasti
Dan z mehaniki v Renaultovi garaži F1 #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,80
8
V živo se spominjam zlatih časov formule 1. Nedelja pred starim grundingom je bila moj svet čudes tehnike in hitrosti. To so bili časi, ko je formula še imela dušo, ko vsakdo ni zaviral v isti točki, ko je dirkač v zavoju še imel podpis lastne linije in ko so se bili boji za vsak centimeter asfalta. Na Hungaroring v paddock kraljice motošporta sem se dan po dirki odpravil iskat ogenj nekdanje strasti. Tokrat naravnost v garažo s 40-letno F1-tradicijo, k Renaultu.
Sprehod po ulici prvakov
Jutro je napovedovalo peklensko vroč dan. Čeprav je bila VN Madžarske že končana, pa so ljudje še vedno stali pred okenci blagajn na Hungaroringu. Ob splošnem negodovanju javnosti glede atraktivnosti dirkanja sodobne formule 1 mi hitro postane jasno, da je formula 1 kljub vsemu še vedno formula 1. Navijači pridejo in kupijo vstopnico tudi za ogled uradnih testiranj. Kapo dol.
Ne nazadnje so tudi imeli kaj videti, saj je po dobre 4,4-kilometrski stezi blizu Budimpešte po nedeljski dirki še vedno krožilo 20 dirkalnikov formule 1.
Pogled iz garaže ekipe Renault sport formula 1 team.
Prvi stik s paddockom današnjega časa da hipoma vedeti, da prestiž formule 1 še živi zelo zelo bogato življenje. Montažni saloni ekip so impresivni, pravo mesto v malem z mešanico arhitekturnega "high-tech" stila finančnega središča, znanstvenega inštituta in restavracije nekje na najbolj mondenih pomolih Azurne obale. Med materiali teh modularnih, raztegljivih montažnih objektov prevladujeta aluminij in steklo, vse skupaj pa je zgledno zloščeno in izredno skrbno opremljeno. Nič ni prepuščeno naključju, tudi dekoracije jedilnice ne. Se pa glede na razkošje stavb na ulici prvakov opazi razlike v sezonskih proračunih ekip. Ti segajo od sto pa do skoraj 400 milijonov evrov.
Zanimiva primerjava dveh svetov hitrosti: Formula 1 vs. IndyCar - cena, moč, zmogljivosti, tradicija ...
Čeprav dan po dirki na uradnih testiranjih ni bilo praktično niti enega izmed prvih zvezdnikov sodobne formule, pa je bilo na ulici prvakov še vedno zelo pestro. Testiranja poleg izboljšav na dirkalniku ekipam dajo možnost, da preverijo tudi svoj vozniški podmladek, talente in na stezi mesijo testo prihajajočih prvakov.
Ko stopiš med montažne konstrukcije mobilnih garaž in salonov za VIP-goste v paddocku formule 1, ko je tudi dan po dirki na uradnih testiranjih ulica prvakov polna vrveža, je znova hitro jasno, zakaj je formula še vedno na vrhu motošporta, kar zadeva finančni prestiž.
Robert Kubica in moja malenkost. Se bo paddock v prihodnje bolj približal navijačem? Američani želijo šov.
Testirale so vse ekipe. Najmlajši voznik, ki je tisti dan gnal dirkalnik po stezi, je bil star šele 17 let. Vsa čast. Poleg tega novi novi ameriški lastniki formule 1 obljubljajo, da bosta paddock in šov dirke postala bolj ljudska in manj zvezdniška.
Tako kot se to onstran Atlantika dogaja v serijah formule Indy in Nascar. Plus za šport, ki se odraža v ponovnem zbližanju ključnih akterjev z ljudmi.
Zato bo v mojem spominskem albumu selfie z Robertom Kubico, hitrim Poljakom, ki je spisal zgodbo medicinskega čudeža in velike vrnitve v kokpit F1. Pa tudi testni voznik Nicholas Latifi mi je iz prve roke povedal, da razmere za testiranje pri skoraj 38 stopinjah Celzija niso najboljše, niti najlažje.
Foto: Sprehodite se po paddocku formule 1
Video: Prvoosebni utrinki testiranj skozi objektiv telefona
Peklensko hitri, a brez čustev
Ne razumite narobe, še so peklensko hitri, z izjemnim aerodinamičnim oprijemom in zavorami, ki omogočajo nemogoče.
Naj na začetku povem iskreno. Ogenj strasti po obisku srca formule 1 ni ponovno zagorel. Če bi bil talent, material dirkača in bil lahko izbiral sedež ali krmilo v motošportu, bi veliko raje sedel na motocikle ali pa v sedež rally specialke. Gre sicer za strogo osebni pogled, a tisto, kar sem videl in slišal na stezi, je preprosto preveč sterilno, brez čustev.
Dirkalniki formule 1 so tako tehnično dovršeni, da res na oko več ne opaziš očitnih razlik v liniji, točki zaviranja, pospeševanju … Ne razumite narobe, peklensko hitri so, z izjemnim aerodinamičnim oprijemom in zavorami, ki omogočajo nemogoče. V sekundi hitrost pade za več kot sto kilometrov na uro. Si predstavljate?
Vsi zavirajo zelo pozno, kompozitne zavore so izenačile pogum dirkačev. Ni več tistih junakov, ki sem jih občudoval jaz, ko so na koncu ciljne ravnine ob zaviranju vsakič z nogami potiskali skoraj 80 kilogramov v pedal, ko so lovili nemirni dirkalnik in iskali sledi gume na asfaltu. Ne, tega žal ni več.
Renaultov dirkalnik R.S. 17 s kamerami, voznikom in vsem drugim balastom tehta le 722 kilogramov.
Nikakor ne trdim, da lahko vsakdo vozi dirkalnik formule 1. Še vedno so to fantje, ki trdo delajo, imajo talent, železno voljo in znanje. Trdim pa, da je v tako tehnično dovršenem in varnem dirkalniku vse skupaj postalo preveč neosebno. Tehnika je požrla vizualni del poguma, junaštva in ne nazadnje tudi tveganja. Seveda je prav, da so tragične nesreče postale tako rekoč zgodovina, škoda pa je, ker je tehnična popolnost prikrila dirkačeve slog, strast, željo in podpis.
Ljudje izgubljenih ali pridobljenih stotink ne vidimo več na oko. Formula 1 še nikoli ni bila tako hitra, kot je danes, a videti je, kot bi jo vozili roboti. Vsak zavoj je skoraj idealno odpeljan. Vsaka točka zaviranja zadeta skoraj v piko. Prehiteti kot nekoč je skoraj nemogoče. Taktika ima veliko večjo vlogo kot srce. Dirko se dobiva v garaži in ne za volanom. Žal. To bodo morali spremeniti.
Obiskali smo najhitrejši reli svetovnega prvenstva na Finskem: Užitki in nesreče ter "nori" Finci
Spremljajte svetovno prvenstvo F1 na Sportalu
Sodobni dirkalnik formule 1 stane okoli 110 milijonov evrov in brez sence dvoma predstavlja vrh tehnologije motošporta. Med orodjem v osrednji garaži je tudi urarsko kljunasto merilo. Natančnost gre v desetinke milimetrov in gramov. Vijaki karoserije spominjajo na letalsko industrijo, vse je superlahko, supertrdno in superučinkovito. Formula 1 ostaja nekakšen razvojni laboratorij meja zmogljivosti avtomobilske industrije in iz tega vidika je nesporna kraljica motošporta.
Adijo, grmenje
Nov rod dirkalnikov sem tokrat prvič slišal peti v živo. Pogrešam napev osmih ali desetih valjev. Pogrešam grmenje, ki je na meji bolečine udarilo v ušesa in ježilo kožo, ko je dirkač pred zavojem "zmetal" nekaj prestav navzdol in se trudil obdržati oprijem v skrajni točki pojemka.
Simulacijo štarta sem brez čepkov v ušesih brez težav čisto od blizu opazoval na izhodu iz linije boksov. Kot da bi opera ostala brez mogočnega glasu. Rezke oktave pospeševanja so zgodovina. Upam, da bo moj petletni sin lahko nekoč v živo spet slišal to, kar smo nekoč poslušali mi. Mehanski Nabucco Verdija hitrosti.
Adrenalin za rdečo črto boksov večji kot na stezi?
Nekaj pa je res. Garaže formule 1 so ohranile pojem uigranosti, popolne osredotočenosti, izjemne natančnosti ter status visokotehnološke travme in laboratorija skupaj. Fantje pri Renaultu so nam dokazali, kaj pomeni 40 let izkušenj v najhitrejšem motošportu na svetu. Njihovo delo je neverjetna predstava tehnične koreografije in znanja v živo.
Vem, da se sliši noro, a delo v garaži se mi ta hip zdi veliko bolj adrenalinsko in razburljivo kot pa delo v kokpitu takega stroja. Da, veliko več žara, ognja, adrenalina, teatralnosti in zvoka sem doživel ob fantih, ki se kot kirurgi na travmatološkem oddelku lotijo dirkalnika, kot pa na tribuni štartno-ciljne ravnine. Povem iskreno.
V garaži se začutijo napetost, znanje in osredotočenost, ki jih na stezi nismo videli v taki podobi. Občutili smo disciplino. Bog ne daj, da bi pritisnil sprožilec, ko so iz tovarne Enstone v Angliji, kjer ima sedež karoserijski del ekipe Renault sport formula 1 team, na aerodinamične teste pripeljali nova zakrilca. 16 tednov razvoja ima svojo ceno. Kar se danes dogaja v garaži, ostane v garaži, so nam zabičali ob vstopu. Počutiš se, kot da bi stopil v trezor tehničnega Fort Knoxa.
Paddock je napolnjen do zadnjega kotička. Vsak kvadratni meter je v pogonu. Med dirko največ prostora v servisnih conah poberejo gume. Za glavno garažo nameščeno v boksih dirkališča stoji še mobilna postaja mehanikov in inženirjev. Spodaj je oddelek za pripravo aerodinamike, pa menjalnika in gum, zgoraj pa inženirski prostori, kjer rešujejo vse tehnične izzive in kjer so prostori 16-članske ekipe inženirjev in mehanikov.
Celoten nabor Pirellijeve obutve.
Glede logistike ekip formule 1 je poseben zalogaj dirkanje na drugih celinah.Vsak kilogram opreme na posebno prirejenih tovornih letalih, ki jih najame prvenstvo F1, ekipo stane nič manj kot 250 evrov. Si predstavljate, kaj to pomeni, če Renault na evropske dirke po cestah v paddock pripelje 15 velikih vlačilcev?
To v zraku pomeni pravo bogastvo. Tudi zato imajo po svetu na različnih celinah deponirane po štiri osnovne garaže, da malce znižajo stroške poletov. Pa še sto letalskih vozovnic je treba za vsako dirko na drugi strani oceana zagotoviti za ekipo.
Renaultu se pozna kilometrina izkušenj
Titanov superlahki izpuh prenese neverjetne temperaturne obremenitve. Če bi videli in v roke prijeli karbonski rezervoar za olje, pa uzrli impozantno širino karbonskih zavor, ki jih takoj po prihodu v garažo hladi sapa suhega ledu ...
Ko je Renaultov testni voznik Nicholas Latifi pred našimi očmi R.S. 17 pripeljal v garažo, je nanj hipoma planila ekipa desetih ljudi – mehanikov in inženirjev. Samo delovanje 1,6-litrskega motorja turbo V6 R.E. 17, ki se zavrti do 15 tisoč vrtljajev v minuti in ponudi več kot 900 "konjev" (več kot 660 kilovatov moči), na petih računalnikih spremlja ekipa šestih ljudi.
Motor vedno zažene in segreje glavni motorni inženir s stikalom na delavni postaji. Ko ima srce ustrezen pritisk in temperaturo, olja, goriva in ko so na štart pripravljeni tudi drugi ključni parametri in vsi vitalni deli, se zgodi. Čaroben občutek, če si čisto blizu.
Po vsaki dirki sledi tehnična obdukcija, tudi vzorce goriva in olja analizirajo. Mehaniki in inženirji morajo biti v dobri kondiciji, dela se noč in dan v dveh izmenah. Imajo veliko delov in orodja, a čudežev ne morejo narediti, če je napaka dirkača prehuda. V skladišču ni celotnega dirkalnika. Ko je na dirkaškem koncu tedna za VN Madžarske Palmer razbil novo zakrilce, je isti hip v Angliji moral dežurni na pot, da so zjutraj imeli ključni aerodinamični del, ki so ga razvili na novo in v tovarni še niso utegnili narediti dveh ali treh kopij.
Zares užitek je gledati, kako uigrana ekipa razstavi dobrih 110 milijonov evrov vreden stroj. Ko bi vam lahko pokazal hladilnike, menjalnik, hermetično zatesnjeno spodnjo ploščo, pa izjemne zavore …
Renault nam je dovolil osebno izkušnjo, javne žal ne. Vidi pa se, da ima znamka bogate izkušnje iz sveta formule. Ne nazadnje je nemalo dognanj iz take garaže prišlo tudi v roke nas vsakdanjih voznikov. Kar spomnite se clia williams, pa tudi napovedanega čisto svežega megana R.S.
Gume so ena ključnih stvari na stezi. Priellijevi strokovnjaki so v vsaki garaži. Tlak ter temperatura gume in asfalta pa so osnovne prvine priprave in izbora šprinterske obutve. V peklenski vročini je bila površina gum ob prihodu v garažo segreta na sto stopinj Celzija. Znaki obrabe pa …, no, presodite sami, kaj mora zdržati material.
Več milijonov evrov vredna graža, osnova postaje, stane vsaj tri milijone. Štiri take imajo pri Renaultu po vsem svetu.
… da je vsak mehanik F1-ekipe zdoma kar od 180 do 200 dni na leto? Povprečna kariera v garaži traja deset let, potem pa jim ekipa pomaga najti novo službo. Gre za visoko zaposljiv kader, ki nemalokrat vstopi v razvoj in prototipne delavnice proizvajalca. Gre za neposredni prenos znanja in rešitev v serijsko proizvodnjo. Tudi zato so nastale tovarniške ekipe, kot jo ima Renault. Strokovnjak, ki je skrbel za razvoj in zdravje dirkalnika F1, ima tovarni kaj ponuditi.
… da imajo v ekipi Renault sport formula 1 team dva računalniška inženirja, ki v ozadju skrbita za neposredni podatkovni prenos vseh prametrov dirkalnika s steze v bokse? Gre za digitalni most med strojem, dirkačem in inženirji.
IT-inženirja vzdržujeta digitalni podatkovni most med dirkalnikom, ki drvi po stezi, in inženirji pred monitorji v garaži.
… da ima lahko vsaka ekipa največ 16 mehanikov in inženirjev? Zaledje celotnega moštva tvori stočlansko ekipo, ki mora delovati kot eno po vsem svetu na vseh 20 dirkah v sezoni, od marca do novembra. Gre za izjemen logistični zalogaj.
… da je Renault 16. julija 1977 obrnil nov list zgodovine, ko je z dirkalnikom RS01 in Jean-Pierrom Jabouilleom za volanom vstopil v svet formule 1? Ta je prinesel tehnologijo prisilnega polnjenja, a je vznemirljiva nova tehnologija na stezi imela tudi temno stran, turboluknjo. Prvi motor F1 – 32T – motor z 1,5 litra prostornine in šestimi valji (V6), so predstavili dve leti prej.
V kokpit formule 1 se je vrnil Robert Kubica. To je velik dan zanj in za motošport ter nedvomno tudi za medicino. Renaultovi inženirji so mu pripravili poseben volan s stikali menjalnika na levi strani, ki zaposli štiri prste ene roke. S kazalcem in sredincem je prestavljal navzdol, s prstancem in mezincem pa navzdol.
Skrivnosti testiranj: na stezi dirkalnik z ograjo?!
Ob panoramski vožnji po servisni cesti ob stezi smo opazili Red Bullov in Renaultov dirkalnik z nekakšno ograjo na bokih. Ekipe so tisti dan namenile raziskovanju novih aerodinamičnih nastavitev in ograja, ki smo jo videli, so dejansko cevi, napolnjene z barvo, ki jo zračni tokovi ob dirkalniku razpršijo po karoseriji in pustijo sled svoje poti. Gre za nekakšen učinek vetrovnika. Te sledi nato natančno analizira superzmogljiv računalnik SFD, ki ves dan v virtualnem okolju simulira različne nastavitve in poti zračnih tokov, da dirkalnik ostaja prilepljen na tleh in zavoje za seboj pušča z največjo mogočo hitrostjo.
Cevi z barvo, da na dirkalniku ostanejo aerodinamične sledi zračnih tokov.
Ključna je popolna osredotočenost, med dirkači ni prijateljev
"Delo v garaži oziroma v moštvu zahteva popolno osredotočenost in ni časa, da bi po paddocku zbiral avtograme in selfieje slavnih VIP-gostov ter največjih dirkaških zvezdnikov," nam pove 26-letni Simone Scacco, ki je v Angliji brez pomisleka pustil zelo dobro službo pri kraljevskem avtomobilistu Bentleyju, da je lahko sprejel ponujeno delo v Renaultovi F1-ekipi. Vidi se, da uživa, in pravi, da v ekipo ni prišel zaradi denarja, temveč da so izkušnje, ki jih bo dobil, veliko večje od mesečne plače.
Med najbolj impresivne stvari v formuli 1 šteje zavore in pojemke, med najbolj zanimive s človeškega vidika pa dejstvo, da voznika v moštvu nikoli nista najboljša prijatelja. To dovolj pove o konkurenci, ki vlada za sedež v najhitrejših dirkalnikih. Pravi, da imajo pri Renaultu srečo, da Jolyon Palmer in Nico Hulkneberg shajata normalno. Da, imata distanco, a med njima ni prepirov in napetosti kot med vozniki nekaterih drugih ekip, ki jim morajo tudi v garaži postaviti steno, da ublažijo napetost in ego. Prizna pa, da tudi v Renaultovi "mirni" garaži dirkača ne hodita skupaj na kosilo. In še zanimivost: hrana, pripravljena v Renaultovem dirkaškem štabu, je bila zelo okusna. Francoski chef kuhinje? Ne, še iz časov, ko je moštvu poveljeval Flavio Briatore, je v kuhinji naredil red. Od takrat pri Renaultu zelo okusno kuhajo Italijani.
Tudi v Renaultovi "mirni" garaži dirkača ne hodita skupaj na kosilo. Na stezi ni prijateljev, ta zakon dirkanja še velja.
Video: Po paddocku sem se potepal v tudi družbi nekdanjega sodelavca
8