Zgodovina se ponavlja

Nekdanjemu generalnemu direktorju Slovenskih železnic v letih od 2002 do 2004, v času "direktorovanja", ideje o logističnem povezovanju slovenskih logistov prav ob pomoči nemških železnic (DB in njihovega takratnega prvega moža "Hartmuta Mehdorna") ni uspelo udejanjiti. Tudi za to ne, ker takratni prvi mož Luke Koper ni imel veliko posluha za tovrstne projekte, ki bi na stežaj odprla vrata nemškim železnicam na slovenske tire. Treba je namreč spomniti, da se je takratni predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič "ogreval" za povezovanje z avstrijskimi železnicami oziroma njihovim hčerinskim podjetjem za tovorni promet Rail Cargo Austria, ki pa tudi ni obrodilo želenih sadov. RCA zdaj samostojno opravlja dejavnost tovornega prometa tudi po slovenskih tirih. Vlada oživlja idejo o logističnem holdingu Pahorjeva vlada zdaj očitno tudi ob "zunanji" pomoči oživlja idejo o logističnem holdingu, ki sta jo preigravala že Ropova in Janševa vlada. Kako uspešna bo pri tem, bo seveda pokazal čas. Zagotovo pa morebitno povezovanje slovenskih logistov ̶ Slovenskih železnic, Luke Koper, Intereurope ̶ ne bo minilo brez pretresov in nasprotovanja. Za zdaj vsi akterji v glavnem ostajajo brez besed, brez komentarjev … Luka je bila venomer "priviligiran" partner v odnosu do SŽ Kakorkoli že gledamo, povezovanje bi poleg sinergijskih učinkov, ki so v logistični verigi nujno potrebni, s seboj prineslo tudi negativno plat v presežku delavcev. Še bolj odprto je vprašanje umestitve Luke Koper v logistični holding. Koprska Luka je bila venomer dodobra "priviligiran" partner v odnosu do Slovenskih železnic. In če vlada misli resno in menda premier projekt logističnega holdinga podpira z obema rokama, potem se bo oblikovanja logističnega holdinga morala lotiti previdno in ne na "horuk", da se kdo od partnerjev ne bi počutil opeharjenega ali celo podrejenega.

Ali za to povezovanje res potrebujemo "Hartmuta Mehdorna"?

Slovensko logistično verigo je zagotovo treba "prenoviti", jo postaviti na nove temelje, posodobiti, da bo ponudila nove sodobne logistične produkte, ki jih trg nujno potrebuje. "To bi oblikovanje logističnega holdinga preprosto moralo prinesti." Če se s tem reši tudi kroničnega izgubaša in velikega dolžnika (Slovenske železnice), je to še dodaten plus. Drugo vprašanje pa je, ali za to povezovanje res nujno potrebujemo "Hartmuta Mehdorna", ki je kar desetletje s precej trdo roko, morda je bil tudi za to uspešen, vladal nemškim železnicam. Da se je veliki menedžer in "sanator" gotovo izkazal, ni nobenega dvoma, drugo pa je, ali je to jamstvo za njegov uspeh tudi v Sloveniji, če bo izziv sprejel. Zagotovo pa drži, da morebitni prihod Mehdorna pomeni le prvi korak k strateškemu partnerstvu z nemškimi železnicami in odpiranju vrat številnih trgov, na katerih so slovenski logisti, bolj kot ne, zgolj opazovalci. Da velikega Harmutha bolj kot slovenske železnice zanima koprska Luka, pa je tudi že dolgo jasno. Slovensko pomorsko okno je namreč že dolgo v fokusu zanimanja nemških železnic in tudi njihovega nekdanje generalnega direktorja.